Ob božiču je bila Sveta dežela v središču pozornosti vsega sveta tudi zaradi napetosti, ki sta jih povzročili odločitvi ZDA, nedavno še Gvatemale, da preselita veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Namestnik izraelskega zunanjega ministra pa je izjavil, da je njegova država v stiku »z vsaj še desetimi državami, tudi nekaterimi evropskimi«, ki so naklonjene takšni odločitvi. A ni povedal, katere so te države. Menda je med njimi tudi Češka.
Dodajanje ovir pri iskanju miru
Vsekakor ni dobro tako podpirati agresivnosti Izraelcev, ki so leta 1967 zasedli vzhodni Jeruzalem in ga leta 1980 v celoti razglasili za svoje glavno mesto. Danes je vprašanje statusa Jeruzalema – kjer za zdaj ni veleposlaništev, tam pa zasedata kneset (izraelski parlament) in izraelska vlada – ena glavnih ovir pri iskanju trajnega miru med Izraelci in Palestinci, ki bi radi imeli vzhodni Jeruzalem za glavno mesto svoje države. Novo ponižanje Palestincev bi večina muslimanov vsega sveta doživela kot lastno ponižanje.
Ameriški predsednik Donald Trump je selitev veleposlaništva v sveto mesto judovstva, krščanstva in islama – s čimer je pretrgal z dosedanjo ameriško politiko – napovedal 6. decembra, ne da bi natančneje povedal, kdaj se bo to zgodilo. Tako je po vsem svetu izzval val protestov. V nemirih, predvsem na Zahodnem bregu, so doslej Izraelci ubili enajst Palestincev. Sicer ni pričakovati večje vstaje, med drugim zato, ker je več deset tisoč družin na Zahodnem bregu odvisno od plače, ki jo dobiva njihov član za sodelovanje z Izraelom v policijskih nalogah.
Gvatemala po Trumpovi poti
V Izraelu pa so bili tik pred božičem zelo veseli, da je tudi Gvatemala napovedala selitev veleposlaništva v Jeruzalem. »To je samo začetek!« je navdušeno vzkliknil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Palestinske oblasti so odločitev Gvatemale obsodile, ker je »povsem v nasprotju s stališči vodij cerkva v Jeruzalem (katoliške, pravoslavne…)« in z nedavno resolucijo generalne skupščine Združenih narodov, ki je obsodila ameriško priznanje Jeruzalema za izraelsko glavno mesto. Majhna Gvatemala je največja od sedmih držav, ki so ob ZDA in Izraelu glasovale proti resoluciji. To je podprlo 128 držav, tudi Slovenija. Vzdržalo se jih je 35, tudi Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska in Romunija, 21 držav pa ni glasovalo.
Papež Frančišek se je v svojem božičnem nagovoru pred blagoslovom mestu in svetu zavzel za palestinsko državo. »Jezusa vidimo v otrocih Bližnjega vzhoda, ki še vedno trpijo zaradi vse hujših napetosti med Izraelci in Palestinci,« je dejal. »Molimo, da bi dialog prevladal in da bo s pogajanji dosežena rešitev, ki bo zagotovila mirno sožitje dveh držav z medsebojno in mednarodno priznanimi mejami.«
Evangeličani se veselijo bližajočega se prihoda Jezusa
Če je v teh papeževih besedah mogoče zaznati nasprotovanje Trumpovi napovedi o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem, pa evangeličanske smeri krščanstva navdušeno pozdravljajo odločitev ameriškega predsednika, da Jeruzalem prizna za glavno mesto Izraela. Pravzaprav se tudi druge krščanske cerkve ne strinjajo z evangeličanskimi kristjani, ko ti verjamejo, da ta Trumpova odločitev vodi k drugemu prihodu Jezusa. Evangeličanska gibanja verjamejo, da je že sam namen nastanka judovske države drugi prihod Kristusa in judovsko sprejetje Jezusa kot odrešenika. To se sicer ne sklada s prepričanjem izraelske vlade, da Trump pomaga Izraelcem, da bi si pridobili nazaj Jeruzalem kot »večno, nedeljivo prestolnico judovskega ljudstva«.
Tik pred usodno Trumpovo izjavo 6. decembra pa so patriarhi, tudi jeruzalemski, in drugi lokalni voditelji pravoslavne cerkve ameriškemu predsedniku poslali pismo, v katerem so napovedali, da bo tak korak »povzročil še več sovraštva, konfliktov, nasilja in trpljenja v Jeruzalemu in Sveti deželi, kar nas oddaljuje od enotnosti in nas vodi v destruktivno razklanost«. Evangeličanska gibanja pač gledajo na Trumpovo odločitev teološko, druge krščanske cerkve pa politično in socialno. Pravzaprav so na območju Svete dežele kristjani predvsem Palestinci, evangeličanov pa je v Izraelu manj kot odstotek prebivalstva.
