Če ste ljubitelj sušija, vam je gotovo všeč tudi vasabi. A nikar ne mislite, da je zelena pasta, ki vam jo ponudijo ob sušiju, res vasabi. Po navadi je to mešanica gorčice, hrena in prehranskega barvila. Kajti pravi vasabi je drag kot žafran. Cene za kilogram se gibljejo od 150 evrov navzgor, zato ni čudno, da ocenjujejo, da je le pet odstotkov vasabija v japonskih restavracijah širom po svetu res iz korena rastline Wasabia japonica.
Razlog je v tem, da je vasabi, kar zadeva rast, zelo zelo izbirčna rastlina in jo je težko vzgajati komercialno. V resnici le v dveh mestih na svetu gojijo vasabi, seveda na Japonskem v mestih Macumoto in Šizuokapa. Kar ni škoda le zaradi ljubiteljev sušija, temveč tudi zato, ker je rastlina, sicer iz iste družine kot naš hren, zelo zdravilna. Japonci jo tradicionalno uporabljajo kot antibakterijsko sredstvo predvsem pri želodčnih težavah. Najnovejše raziskave so pokazale, da bi se lahko uporabljal tudi kot kozmetično sredstvo proti gubam. Prav zato ga poskušajo v večjih količinah gojiti predvsem na Novi Zelandiji in Kitajskem, a pri tem niso zelo uspešni. Primerno podnebje za gojenje vasabija je tudi v ameriškem Oregonu in avstralski Tasmaniji. V rastlinjakih ga gojijo tudi v Veliki Britaniji.
Bi vlago, a ne vode
Z vasabijem je največja težava v tem, da je delno vodna rastlina, vendar ne raste dobro v stoječi vodi. Za svoj razvoj torej potrebuje veliko vlage, a ne stoječe vode. Ob tem zahteva še stalno temperaturo med 7 in 21 stopinjami Celzija. Zato je najprimernejše okolje za rast vasabija tam, kjer je oceansko podnebje. Pri nas na prostem ne bi uspeval. Kar pa ne pomeni, da ne bi eksperimenta z vasabijem naredili v rastlinjaku. Z opozorilom, da je za uspeh res nujno, da so razmere za rast podobne naravnim, to se pravi toplo in vlažno podnebje. Velika nihanja temperature bodo povzročila propad rastlin. Prav tako rastlina ne sme biti na neposrednem soncu – najraje ima globoko senco, saj v naravi raste kot gozdna podrast. Torej mora tudi v rastlinjaku imeti zasenčeno steklo. Kar zadeva prst, ima rad prst pH-vrednosti od šest do sedem, mora pa biti vlažna, a zelo odcedna. V naravi pogosto raste ob potokih ali slapovih, kjer mu stalna prisotnost vode zagotavlja vlažnost. Semena vasabija se lahko naročijo na spletu, tudi na Amazonu, deset semen stane slaba dva evra. Pred sejanjem jih je treba navlažiti. Prav tako mora biti stalno vlažna prst, kamor se poseje vasabi. Če se prst posuši, semena ne bodo vzklila, že zrasla rastlina pa bo ovenela in odmrla.
Težava z vasabijem je tudi v tem, da za zorenje potrebuje dve leti rasti. Šele nato je podzemni del dovolj okusen za žetev. Ta zraste velik kot koren, rastlina pa že po enem letu preneha rasti, da lahko vse hranilne snovi usmeri v koreniko. Ko japonski hren končno poberemo, se izkaže, da je muhast tudi pri svojem okusu. Najpogosteje se uporablja sveže nariban. S tem da poznavalci trdijo, da ima prvi okus šele pet minut zatem, ko se nariba, a že čez slabih dvajset minut bo pekočina vasabija popolnoma izpuhtela. Japonci v kulinariki uporabljajo tudi sveže liste vasabija.
