Ozelenitev brvi čez Gruberjev kanal in predlog arheološkega parka na Špici

Ozelenitev mostu optično poveže Špico z Botaničnim vrtom, ki se na Špici združi z arheološkim parkom z vegetacijo iz časa koliščarjev na Špici, ki bi ga uredil in vzdrževal Botanični vrt. S tem bi se Botanični vrt razširil v našo zeleno prestolnico, kjer so ga ustanovili frančiškani v samostanu ob mestnem obzidju že leta 1690, ko so dobili menihi v trajno uporabo prostor ob obzidju, na katerega je danes naslonjena Mahrova hiša. Samostanski vrt, v katerem so gojili zdravilne rastline, pa je bil brez dvoma zasnovan že ob naselitvi frančiškanov v Ljubljani pred skoraj osemsto leti. Samostan je leta 1784 cesar Jožef II. ukinil, samostansko zgradbo pa so preuredili v licej, ki je postal v času Ilirskih provinc (ustanovljenih leta 1810) prva univerza v Ljubljani. Nekdanji frančiškanski vrt je postal prvi ljubljanski botanični vrt z rastlinami kranjske flore, ki je bil uničen in zapuščen šele po potresu leta 1895. Današnji botanični vrt pod Golovcem, na zemljišču, ki je pripadalo Kurji vasi (Hühnersdorf), so pričeli urejati že za časa francoskega guvernerja Ilirskih provinc maršala Marmonta.

Na Špici sva z nasaditvijo flore iz časa koliščarjev predlagala ureditev arheološkega parka z drevjem, ki so ga uporabljali za gradnjo, drevake in celo za vozove, in grmičevjem, ki je s svojimi plodovi ponujalo važen dodatek k prehranjevanju. Vsebina dopolnilnega osnutka arheološkega parka ne obravnava, izvedbo arheološkega parka pa podpira nekdanja direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič, ki je v Delu zapisala, da pogreša »nadgradnjo arheoloških raziskav v obliki arheoloških parkov, v katerih bi javnost imela priložnost v živo spoznati našo daljno in manj daljno preteklost.«

Ideja o ozelenitvi brvi preko Gruberjevega kanala ni zrastla na najinem zelniku. Zgled so mostovi tradicionalne japonske in kitajske arhitekture ter mostovi z enostavno ozelenitvijo do fantazijskih kreacij (primer: Garden Bridge – London).

V letu 2016 sva komisiji za postavitev javnih spomenikov in obeležij MOL podala tudi predlog postavitve spomenika Kurji vasi. Dne 12. 10. 2016 sva prejela soglasen sklep komisije z enim samim stavkom: »Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij MOL postavitve spomenika »Ljubljana, Kurja vas« ne podpira. Predlog ni aktualen in ne sodi v mestni javni prostor.«

V pobudi sva navedla postavitev spomenika »Ljubljana, Kurja vas« zato, ker v Ljubljani le malokdo ve, da »Kurja vas (Hühnersdorf)« ni bila neka nepomembna vasica kdo ve kje, temveč pomembno predmestje Ljubljane tako kot Krakovo in Trnovo. Z zapisom »Ljubljana, Kurja vas« pa seveda nisva imela namena žaliti MOL in članov komisije za postavitev javnih spomenikov in obeležij. Za nesporazum se opravičujeva in predlagava, da komisija ponovno razmisli o postavitvi obeležja Kurji vasi v bližini brvi čez Gruberjev kanal pred vhodom v Botanični vrt na območju nekdanje Kurje vasi.

Postavitev spomenika Kurji vasi podpira tudi mnenje etnologa, prof. Janeza Bogataja, ki podpira obeležja, ki prikazujejo značilnosti našega mesta z vsebino, kot so na primer trnovske solatarice, čevljar pri Čevljarskem mostu in tudi Kurja vas. »Postavljanje takih vsebin odpira odlične možnosti za turistično vodenje ter sooblikovanje vsega tistega, kar imenujemo istovetnost (identiteta) mesta,« je še zapisal prof. Bogataj.