Gospodarska rast zvišuje javnofinančne prihodke
Leta 2016 se je bruto domači proizvod Slovenije povečal za 3,1 odstotka, tako domači kot tuji analitiki pa naši državi napovedujejo, da se bo pospešena rast, spodbujena z rastjo izvoza ter vse bolj tudi domačega povpraševanja, nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo letos obseg bruto domačega proizvoda (BDP) povečal za 4,4 odstotka, v naslednjih dveh letih pa se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se gibala med tremi in štirimi odstotki. Nekatere inštitucije so še bolj optimistične.
Izrazito zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja
Gospodarska rast povečuje javnofinančne prihodke in ob le postopnem sproščanjem v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov ter za zdaj še nizkih investicijskih izdatkih zaradi še vedno skromnega črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020 se primanjkljaj zmanjšuje. Potem ko je uspelo Sloveniji leta 2015 zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP, s čimer se je izvila iz postopka EU zaradi presežnega primanjkljaja, se je primanjkljaj v letu 2016 znižal na 1,9 odstotka BDP, letos pa naj ne bi presegel 0,8 odstotka BDP.
Cilj je strukturni presežek
Na finančnem ministrstvu načrtujejo, da bodo slovenske javne finance v letu 2018 ustvarile presežek prihodkov nad odhodki v višini 0,4 odstotka BDP. A srednjeročni cilj, ki ga je DZ zapisal tudi v ustavo, je strukturno uravnotežen proračun, kar pomeni, da bodo prihodki uravnoteženi z odhodki tudi, če ne upoštevamo učinkov gospodarskega cikla.
»To za Slovenijo ne pomeni izravnanega salda, pač pa zahteven strukturni presežek v višini 0,25 odstotka BDP,« je novembra ob obravnavi proračunskih dokumentov v DZ pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva. Ta cilj naj bi dosegli leta 2020.
Nesoglasja z Evropsko komisijo glede strukturnega primanjkljaja
Slovenijo v Bruslju že vseskozi opozarjajo na strukturni primanjkljaj in pozivajo k hitrejši konsolidaciji javnih financ. Medtem ko Slovenija za leto 2018 že napoveduje javnofinančni presežek, Evropska komisija pričakuje zgolj uravnoteženje. Razlika v oceni je v veliki meri posledica razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oz. tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo.
Na finančnem ministrstvu priznavajo, da pravila pakta za stabilnost in rast v času hitre gospodarske rasti oziroma v t. i. dobrih ekonomskih časih zahtevajo vedno hitrejšo konsolidacijo javnih financ, ki naj bo višja od tiste v zadnjih letih. A hitrejša konsolidacija po njihovem mnenju ni mogoča. »Slovenija vztraja na začrtani poti postopne odprave strukturnega primanjkljaja, za katero ocenjujemo, da zagotavlja spoštovanje EU in nacionalnih fiskalnih pravil ob hkratnem prizadevanju, da se ohrani uravnotežena gospodarska rast,« so pojasnili.
Opozorila tudi iz fiskalnega sveta
Podobno kot komisija meni tudi fiskalni svet, ki ga je Slovenija končno dobila letos. Skupina strokovnjakov, ki jo vodi ekonomist Davorin Kračun, je jeseni ob pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinančnih gibanj opozorila, da gospodarska rast ne zagotovi samodejno tudi fiskalnega ravnovesja. Zasledovati bi morali strukturno ravnovesje, v katerem niso všteti enkratni in konjunkturni vplivi ter ki je na dolgi rok vzdržno, je dejal Kračun. Zato je fiskalni svet tudi poudaril potrebo po konsistentno omejevalni fiskalni politiki.
Ob neugodnih demografskih trendih največje tveganje po oceni tako fiskalnega sveta kot Evropske komisije predstavljajo pritiski na nadaljnje višanje javnofinančnih izdatkov, zlasti plač in pokojnin.
Gospodarska rast prebuja apetite
Medtem pa gospodarska rast prebuja apetite po rasti izdatkov na številnih področjih. Sindikati v javnem sektorju zahtevajo odpravo še zadnjih v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov, spomladi dogovorjeno boljše vrednotenje delovnih mest za zdravnike pa je sprožilo plaz zahtev po zvišanju plač tudi v drugih poklicih. Te zdaj zahtevajo medicinske sestre, šolniki, gasilci, policisti, vojaki in drugi. Nekateri sindikati so že sporočili datume stavke.
