»Naši burgerji so visokokakovostna hrana za dušo,« je po mnenju Grega Yurkovicha razlog, da toliko ljudi drvi na burgerje v Pop's Place. Yurkovich, Ameriški Slovenec v Ljubljani, peče po mnenju mnogih (tudi njegovih konkurentov) ene najokusnejših burgerjev: »Ljudje so se v restavracijah naveličali majhnih krožnikov, pen in praškov. Hočejo domačo hrano, ki je zdaj znova v modi.«
Če za koga, potem so burgerji domača hrana zanj, čeprav prizna, da jih doma nikoli ne peče. Jih je pa v življenju pojedel na tisoče, predvsem ameriških. Rojen je v Ameriki, materi Ptujčanki in očetu Prleku. Živeli so južno od Los Angelesa. »Doma nismo govorili slovensko in kot otrok nisem bil vezan na slovensko kulturo. Mogoče tudi zato, ker nismo živeli v okolju s Slovenci in se z njimi sploh nismo družili,« se spominja. Čeprav neizmerno uživa v kuhanju, po izobrazbi ni kuhar, temveč politolog. Svoje kuharske veščine je izpilil s študentskim poletnim delom v restavraciji, ko je bil vse od kuharskega pomočnika do natakarja.
Pred devetimi leti je prišel v Slovenijo. Ni takoj začel peči burgerjev, toda preden so pred dvema letoma s slavno gostilniško družino Raspopović odprli Pop's Place, se je burgerjev lotil z veliko študijsko prizadevnostjo, saj je skušal razumeti, zakaj so nekateri burgerji okusnejši od drugih: »Vsi imajo lahko enako meso, pa bodo vendarle različni. Tako je zato, ker je pri burgerju pomembnih več različnih dejavnikov.«
Brez ameriškega mesa
Recimo, samo za dodelavo recepta za kruh je potreboval leto dni. Kar pa se tiče burgerjev, se je odločil za različico med kalifornijskimi in newyorškimi burgerji. »V Kaliforniji je priljubljen tako imenovani smash burger, ko daš meso na žar in ga sploščiš. Lahko bi rekli, da je to burger mojega otroštva,« je razložil in dodal, da imajo v New Yorku bolj gurmanske burgerje: »To se je začelo pred 25 leti, ko je mesar Pat LaFrieda začel prodajati govedino za burgerje. Takrat so ljudje začeli razmišljati, da burger morebiti ni le ulična hrana.«
Kot rečeno, burgerji v lokalu Pop's Place so nekje vmes: lahko jih pojeste na hitro, a so kljub temu gurmanski, za kar poskrbijo kakovostne sestavine. Čeprav je med ljubljanskimi gurmanskimi burgerji tako priljubljena ameriška govedina, Greg Yurkovich prisega na zorjeno govedino iz regije, večinoma iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške in Italije: »Ni potrebe po tem, da bi uvažali meso iz Severne Amerike, saj potuje predaleč. Vsak lahko kupuje meso iz Amerike, a zame je to nesmiselno.«
Za burgerje iščejo meso telic (starih od 18 do 24 mesecev), ki ima posebno marmorirano strukturo, nato pa ga sami zorijo: »Vsak dan pripravimo zmes iz treh ali štirih različnih kosov mesa, ki so tistega dne optimalno zorjeni.« Prepričan je tudi, da popoln burger naredi pravo razmerje med mesom in kruhom, najbolje je, da je dve proti ena v korist mesa.
Toda ne glede na izbrano meso in izpopolnjene kruhke je Greg Yurkovich najbolj ponosen na to, da pri njih ne prodajajo le burgerjev, ampak izkušnjo: »K nam pridejo vsi – od žensk v Valentinovih oblekah do študentov. Tudi Ana Roš rada pride na naš burger.« Pa naj torej burger jedo z vilicami in nožem, kot je opazil, da ga večinoma jedo Francozi in Avstrijci, ali ga poplaknejo z enim izmed mnogih kraft piv, džinom ali aperol spritzem, vsak doživi drugačno izkušnjo: »Pomembno je, da so sproščeni. Zvečer arašidove lupine mečemo na tla, kar je čudno marsikateremu Slovencu,« se je nasmehnil in razložil, da potem on hodi od mize do mize in lupine meče na tla: »Pri nas res ne delamo problemov.« Kot se za lokal s hrano za dušo spodobi.
