Po tekmovalni plati je kot najuspešnejše slovensko prizorišče omenjen avstrijski Hochfilzen. Potem ko je Jakov Fak preteklo sezono končal že sredi januarja, ko se na dveh izsiljenih tekmah ni uvrstil niti med petdeset najboljših in odšel »na bolniško«, je na 45. svetovnem prvenstvu na avstrijskem Tirolskem sloves reševala veteranka Teja Gregorin. S petim mestom je vohala kolajno, bila je na dosegu 4,1 sekunde, potem ko med deseterico ni bila kar 26 mesecev. Moški del se je s 17. mestom Klemna Bauerja kot najboljšim dosežkom na februarskem prvenstvu moral sprijazniti z realnostjo. Ko so marca potegnili črto, se je zdelo dokaj nenavadno, da so bili dosežki v smučarskih tekih nad biatlonskimi, kar se je nazadnje zgodilo v obdobju Petre Majdič. Najboljši posamični dosežek Janeza Lampiča (12. mesto) je bil namreč enak dosežku Klemna Bauerja, Anamarija Lampič pa je z zmago v olimpijskem Pjongčangu in osvojitvijo turkizne majice najboljše mlade tekačice v pokalnem seštevku presegla biatlonski nivo.

Jakov Fak pod Urošem Velepcem do novega vzpona

Decembra se je v večnem rivalstvu vse obrnilo v prid biatlona. Pred sezono je Jakov Fak presenetil z novo odločitvijo. Vrnil se je pod okrilje nekdanjega trenerja Uroša Velepca, s katerim se dobro leto prej niso razšli z objemi, vadil skupaj z odličnimi ukrajinskimi ostrostrelkami in se v najboljši različici šampiona vrnil v karavano. Tri zaporedne uvrstitve na zmagovalni oder in najboljši dosežki na decembrskih tekmah ga trenutno uvrščajo tik za najboljša biatlonca sveta Martina Fourcada in Johannesa Thingnesa Boeja. »Osredotočil sem se le nase. Natančno streljanje sem poskušal uporabiti sebi v prednost. Nisem pričakoval, da bo šlo tako dobro,« je govoril decembra v Hochfilznu Jakov Fak.

Zanimivo, da skromna baza članskih A-reprezentantov vadi pod okriljem treh trenerjev. Na uvodni tekmi v olimpijski sezoni v Östersundu na Švedskem je za svojevrstno senzacijo leta poskrbel Klemen Bauer z desetim mestom. »Dvajseta tarča? To je urok, ki ga doslej še nisem strl. Premalokrat sem bil v taki situaciji. Nisem vajen, da tarče padajo,« je ena od biatlonskih izjav leta 31-letnega Ihanca, ki je bil med deseterico v elitni konkurenci znova po 1355 dneh.

Slaba luč padla na cel slovenski biatlon

Prvi dopinški primer v slovenskem biatlonu je presegel razsežnost uspehov iz dobrih zlatih časov ali gostovanja svetovne karavane na domači Pokljuki, ki se je v letu 2017 izognila obisku planote pod Triglavom. Ker je bila edina, pri kateri so (doslej) ob ponovnem testiranju več kot tisoč vzorcev izpred skoraj osmih let našli sledi prepovedanih substanc, in to še v obdobju olimpijskih iger, ko je največ zavez o čistem športu, je slaba luč padla na cel slovenski biatlon. Teja Gregorin je ena redkih, ki je med vrsticami priznala »slabo odločitev«. Najuspešnejši slovenski biatlonki je Mednarodni olimpijski komite pred kratkim črtal dosežke z iger v Vancouvru. Umik športnice s športne scene je edina večja posledica. Kot je predsednik panoge Marko Dolenc pojasnil na seji zbora za biatlon, s strani sponzorjev še ni bilo nobenega negativnega vpliva. Delen izpad dohodka bo s strani IBU, saj ekipa ne more nastopati v popolni zasedbi. Se pa v panogi zavedajo, da bo mogoče vpliv pozneje po znanih sankcijah MOK in IBU. Dolenc je ob koncu primera (po znanih kaznih mednarodnih organizacij) obljubil sklic izredne seje Zbora za biatlon.