Ministrstvo za okolje in prostor v omenjenem članku trdi, da naj bi pri opozorilu sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije na alarmantno škodljive situacije šlo »le za užaljene koncesionarje«. Ali celo, da naj bi šlo za umetni protest proti novi ureditvi dimnikarskega področja, ki zadeva požarno varnost, varstvo zdravja, varstvo okolja, učinkovito rabo energije, kakovost zraka in zaščito potrošnikov. Takšne trditve so skrb zbujajoče, saj je situacija vse prej kot stvar užaljenosti.

V sekciji dimnikarjev s konkretnimi predlogi in rešitvami opozarjamo na anomalije eksperimentalne ureditve. Trenutna opozorila se nanašajo izključno le na dogajanje na terenu. Uporabniki prejemajo pozitivne zapisnike na neustrezno vgrajene kurilne naprave ali celo na kurilne naprave, ki imajo inšpekcijsko prepoved obratovanja; inštalaterji mimo uporabnika po vgradnji naročijo prvi pregled pri »svojem« dimnikarju, ki (pozitivni) zapisnik napiše po naročilu inštalaterja; nekateri dimnikarji zgolj prodajajo zapisnike in ne opravljajo vseh dimnikarskih storitev; dimnikarji ne upoštevajo proste izbire in se tako rekoč »vsiljujejo« uporabnikom po telefonu in osebno – predvsem starejšim občanom; menjave dimnikarskih družb se kljub zakonu izvajajo še po 30. 6. 2017, kar vodi v pravne in administrativne zaplete; v predpisih ni opredeljenega strokovnega nadzora nad dimnikarji in uporabniki, ampak zgolj postopkovni, nevsebinski inšpekcijski postopki za kaznovanje državljanov in dimnikarjev; če dimnikar zapiše pomanjkljivost, mu uredba nedopustno in škodljivo za javno korist nalaga dodatne administrativne naloge na stroške firme; dimnikarska družba naj bi na lastne stroške odvažala nevarne odpadke uporabnikov (saje, katranske obloge); uporabniki v odročnih krajih težko pridejo do dimnikarja, saj cenik stroškov prevoza do oddaljenosti 25 km ne pokriva; konkretni podnajemnik v večstanovanjski stavbi ogroža požarno varnost, lastnik stanovanja pa z inšpektoratom že štiri mesece zaradi sporov ne more razrešiti zadev, saj nihče ne ve kdo, če sploh kdo, opravlja dimnikarske storitve itd.

Ali še kdo verjame, da to niso resna in alarmantna opozorila in da gre za užaljenost? Ali ministrstvo želi tako kot v preteklosti diskreditirati nekatera dimnikarska podjetja? Ali se bo zdaj dimnikarje, ki po združenju opozarjajo na anomalije, spet skušalo utišati? Številni omenjeni primeri so bili že odstopljeni na inšpekcijske službe in tudi na ministrstvo, vendar zaradi kompleksnosti očitno še niso bili obravnavani. Glede na predpise in voljo pa vprašanje, če sploh bodo obravnavani po vsebini in stroki.

V sekciji dimnikarjev pri OZS na resorno ministrstvo za okolje in prostor lahko posredujemo konkretne kontakte uporabnikov ali pa v prihodnje uporabnikom posredujemo konkretne kontakte odgovornih na ministrstvu. Z gotovostjo pa lahko trdimo le eno: ali bo uredba navedene dileme rešila in ob podpori inšpekcij omogočila normalno delovanje dimnikarskih služb v korist državljanov ali pa bo uredba težave poglobila in dala prednost kapitalskim dobičkom (inštalaterjev, distributerjev energentov, prodajalcev peči in dimnikarjev), dimnikarske družbe pa se bodo v takšnem sistemu prisiljene pravno zaščititi za primere nesreč, pri čemer bodo največje posledice občutili državljani.

Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS