Naravne lepote Slovenije, na katere smo upravičeno ponosni in brez besed pustijo vedno več tujih turistov, so med drugim tudi posledica tega, da je relief naše državice precej razgiban. Pri snovanju cestnih povezav pa slej ali prej zaradi tega ne gre drugače, kot da se postavi viadukt ali zvrta predor. A če se, ko se vozimo po prvem, tega nemalokrat niti ne zavedamo, je vožnja skozi predor vendarle drugačna od tiste »po odprtem« in je pri njej treba biti dodatno pozoren ter upoštevati nekatere specifike.

Te nam je precej natančno razčlenil inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda, ki med drugim pravi, da moramo biti pozorni, že preden sploh zapeljemo v predor. Takrat namreč moramo preveriti vstopno signalizacijo, torej luči na semaforju, hitrost prilagoditi na omejitev, ki velja v predoru, radijski sprejemnik pa je priporočljivo imeti na frekvenci, ki jo lahko v predoru spremljamo. »Ko zapeljemo v predor, se spremeni svetloba, oko pa se laže prilagodi, če enega pred predorom za hip zapremo in ga odpremo, ko smo že v predoru. V njem nato vozimo s primerno varnostno razdaljo, v primeru zastoja pa se razvrstimo skrajno desno oziroma skrajno levo in uporabimo tudi odstavne niše; če se kolona ustavi, pa ugasnemo motor. Če pride do nesreče ali okvare, poiščemo najbližji stacionarni telefon (SOS) in javimo operaterju, kaj se je zgodilo, v primeru začetnega požara pa poskušajmo z gasilnikom, ki je v predoru, ta požar pogasiti – z dvigom gasilnika prehaja predor na rdečo luč, torej je vožnja skozi predor zaprta za druge voznike, ki bi zapeljali v predor. Če je požar večji, dvignimo gasilnik in se oddaljimo od vozila ter ključe pustimo v vozilu ter ob umiku opozorimo druge udeležence na evakuacijo – predor zapustimo v smeri, kot prikazujejo table na stenah predora,« še pravi Granda.

Blažilniki so se izkazali

Seveda bi bilo precej iluzorno pričakovati, da se omenjenih nasvetov za vožnjo v predorih držijo vsi vozniki, zato tudi v njih pogosto prihaja do kršenja cestnoprometnih predpisov. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, nam je tako povedal, da so med najpogostejšimi kršitvami, ki jih policija zazna in ugotovi v predorih, prekoračitve največje dovoljene hitrosti, prekratka varnostna razdalja med vozili in neuporaba luči med vožnjo. »V zadnjem času vozniki, glede na pogosta opozorila v medijih o vožnji skozi predore, prometno signalizacijo vse bolj upoštevajo,« še dodaja Kapun, medtem ko na Darsu, zanimivo, pravijo, da se prav nič ne zmanjšuje število kršitev enega izmed ključnih razlogov za prometne nesreče v predorih, to pa je neupoštevanje varnostne razdalje.

Slovenski predori so bili v preteklosti tudi prizorišča tragičnih nesreč, ko so nekateri vozniki naredili samomore tako, da so se zaleteli v stene odstavnih niš. Po nekaterih takšnih nesrečah so pri Darsu pred zadnje stene odstavnih niš v vseh predorih namestili posebne blažilnike, ki delujejo po principu absorpcije kinetične energije vozila ob trku. Po trku se blažilnik praviloma tako poškoduje, da ga je treba nadomestiti, pri samem trku pa ostali neposredni udeleženci v prometu praktično niso ogroženi. »Rešitev se je izkazala za zelo dobro, alarmantni trend povečevanja teh naletov pa se je praktično ustavil. Skupno kar 13 dogodkom od avgusta leta 2010 do namestitve blažilnikov v letu 2014 so sledili še trije, od katerih sta bila dva smrtna. Namestitev blažilnikov je zagotovo pomenila preprečitev samomorov, saj se je zadnji tak dogodek zgodil šele aprila 2017, po predzadnjem dogodku iz julija 2014,« je razložil Drago Dolenc, uradnik za varnost v predorih pri Darsu.

Junaki, ki to niso

Vsi pomembnejši oziroma daljši avtocestni predori v Sloveniji so del mreže avtocest in hitrih cest, torej nad njimi bdi Dars. Promet v njih nadzorujejo po nadzornih centrih in s številnimi varnostnimi sistemi, pri čemer pravijo, da je zaradi tega vožnja skozi predore pravzaprav še varnejša od vožnje na odprti trasi. »Varnost predorov v upravljanju Darsa je zelo visoka. Tako je pred nekaj leti pokazal tudi projekt ocenjevanja evropskih predorov EURO TAP. Predori, ki so daljši od 500 metrov, so skladni z določbami predpisov na podlagi posebne evropske direktive. Poseben primer je slovensko-avstrijski enocevni avtocestni predor Karavanke, kjer se prometna obtežba v počitniškem času in ob praznikih izjemno poveča. S tem se močno povečajo tudi tveganja, zaradi katerih so trenutno uvedeni posebni varnostni ukrepi, izmed katerih je najpomembnejši toplotna preslikava tovornjakov in avtobusov z velikim požarnim potencialom pred vstopom v predor. Teče pa že projekt dograditve predora z drugo cevjo, s čimer bodo obvladana tveganja tudi v času povečane prometne obtežbe,« je še povedal Drago Dolenc.

No, ko smo omenili bdenje nad predori, je treba dodati še nekaj, in sicer številne na prvi pogled zagotovo smešne, v resnici pa zelo žalostne in predvsem izredno nevarne posnetke nadzornih kamer, ki vedno znova razkrivajo »neverjetne« posnetke iz predorov, v katerih se vozniki ustavijo, vozijo vzvratno, celo obračajo… »V predorih so taka nespametna dejanja še posebej očitna in posebej nevarna. Nekaj jih gre na račun objestnosti, nesmiselnega samodokazovanja, vpliva alkoholiziranosti, lahko pa gre tudi za nepremišljene popravljalne manevre, 'udobno' zadovoljevanje potreb, na primer uriniranja, pa še kaj bi se našlo. Za bolj izčrpen odgovor bi bilo smiselno opraviti raziskavo na terenu s tovrstnimi 'junaki',« nam je povedal prometni psiholog Marko Polič, ki tudi pravi, da se vozniki pri nas ne zavedajo, da je prostora za popravljanje napak v predorih še manj in da so posledice lahko še hujše, kot na prostem: »Vožnja, tudi skozi predore, je vsakdanja dejavnost, ki smo je vajeni in se praviloma izteče varno. Tudi kršilci predpisov ne bodo za vsako kršitev 'kaznovani' s trkom ali uradno kaznijo. Šele ko bodo kazni redno sledile kršitvi, bodo vplivale na vedenje.«