Potem ko je ljubljansko sodišče na prvi stopnji zoper obtožena Milana Lebra in Jasno Ržišnik izločilo vse dokaze in ju oprostilo tihotapljenja prepovedanih drog – čeprav so v njunem avtu našli osem kilogramov kokaina, Leber pa je krivdo tudi priznal –, je senat višjih sodnikov sodbo razveljavil in zadevo vrnil v ponovno sojenje.
Višji sodniki Vera Vatovec, Mitja Šinkovec in Milena Jazbec Lamut so v sodbo zapisali, da je sodišče na prvi stopnji neutemeljeno izločilo dokaze zoper obtožena in posledično zmotno razsodilo. »S tem, ko so bili v postopek vključeni cariniki, obtožencema niso bile kršene nobene z ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodišče prve stopnje namreč ni imelo nobenega dokaza, da bi policisti, ki jim ni uspelo namestiti prisluškovalnih naprav v vozilo obtožencev, čeprav so to poskušali, v vozilu že zaznali prepovedano drogo kokain,« je v sodbi med drugim zapisal senat višjih sodnikov, ki pričevanj kriminalistov in carinikov ni ocenil kot »izmuzljivih in neverodostojnih«, kot jih je označila njihova kolegica na prvi stopnji.
Novo sojenje z vsemi dokazi
Ljubljanska tožilka Katarina Bergant je v pritožbi poudarila, da so policisti pri obtoženih zaznali več sumljivih poslov. Poleg preprodaje drog tudi posle z nafto, sladkorjem ter neko – preiskovalcem tedaj neznano – snovjo, težko 930 gramov in vredno 200.000 evrov, za katero je Ržišnikova kasneje pričala, da naj bi šlo za baker v ampulah.
Ker so policisti tako sumili, da tihotapita nekaj nelegalnega, ne pa nujno droge, so po mnenju sodišča ravnali prav, ko so o tihotapskem paru obvestili carinike, ki imajo širša pooblastila za pregled avtomobila, in da ni šlo za zvijačno ravnanje policije.
Lebru in Ržišnikovi, ki so ju cariniki 25. februarja 2014 ustavili na primorski avtocesti in v podlogi pod streho njunega avtomobila našli kokain, bodo tako sodili že tretjič. Na prvem sojenju je Leber krivdo priznal, s pričanjem pa razbremenil svojo partnerico, vendar je sodnica Alja Kratovac tedaj sojenje razdelila na dva dela in na koncu obsodila oba. Lebra na šest, Ržišnikovo pa na pet let zapora. Višje sodišče je sodbo nato razveljavilo. Tudi za Lebra, ki je krivdo priznal, saj so višji sodniki ocenili, da ni šlo za priznanje po obtožnici, temveč le za priznanje določenih dejstev in je sodišče zato postopek vodilo narobe.
V ponovljenem sojenju je nato prišlo do velikega preobrata, saj se je vmes izkazalo, da so policisti Lebra in Ržišniko v sklopu širše preiskave spremljali tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, in da so jima v noči pred njuno aretacijo v avtomobil celo neuspešno poskušali namestiti prisluškovalno napravo. Sodnica Kratovac je zato v drugo ocenila, da ni šlo za naključno zaustavitev in da so policisti zlorabili širša pooblastila carinikov, tožilstvo pa da obrambe ni seznanilo z vsemi dokazi in je zato obtožencema posledično kršilo pravico do obrambe. Kratovčeva je zato vse dokaze izločila iz spisa in oba obtožena oprostila, višji sodniki pa so zdaj ocenili, da je presodila napak in sodbo razveljavili. V ponovnem sojenju bo moral senat na prvi stopnji dokaze v spisu upoštevati, čeprav bo obramba temu še vedno nasprotovala. »Argumentacija višjega sodišča je v nasprotju z načelom zakonitosti,« sodbo komentira zagovornik Ržišnikove Ivan Šalinovič, ki pravi, da morajo načelo zakonitosti spoštovati vsi represivni organi, in da zakon o kazenskem postopku ne določa izjem za carinike in je nad zakonom o carinski službi.
Povezava s sojenjem hudodelski združbi
Odločitev višjega sodišča ni zanemarljiva niti za sorodno in precej obsežnejšo kazensko zadevo, v kateri je ljubljansko okrožno sodišče prav tako izločilo dokaze, ki se nanašajo na zaseg istih osmih kilogramov kokaina. Specializirano državno tožilstvo je namreč v ločenem sojenju preganjalo večjo hudodelsko združbo domnevnih preprodajalcev drog, v kateri naj bi imel glavno vlogo Senad Muhamedagić in katera naj bi stala tudi za organizacijo tihotapljenja Lebrovega kokaina.
Toda večina obtožencev v tej zadevi je bila konec novembra bodisi oproščena, ali pa obsojena na bistveno nižje kazni, kot je predlagalo tožilstvo. Tudi zato, ker je sodni senat zaradi domnevne nezakonitosti izločil dokaze, ki so se nanašali na zaseg omenjenih osmih kilogramov kokaina, za nameček pa še druge dokaze, povezane z zasegom kilograma heroina Alešu Krašovcu, čeprav je bil Krašovec vmes že pravnomočno obsojen.
Sodba hudodelski združbi, ki je bila na prvi stopnji v veliki meri oproščena očitkov tožilstva, še ni pravnomočna, tožilstvo pa je takoj po njenem izreku napovedalo pritožbo.
