Vodstvo univerze je v četrtek dan prezgodaj sklicalo skupno sejo senata, upravnega odbora in študentskega sveta. Če bi jo izpeljali danes, bi se lahko vsi prisotni seznanili s sklepom ustavnega sodišča, ki bi še edino lahko teoretično preprečilo odhod rektorja Igorja Tičarja v pokoj. Ustavni sodniki pa so soglasno zavrgli rektorjevo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Interventna zakonodaja, zaradi katere si ne more več podaljšati delovnega razmerja in mora na silvestrovo v pokoj, je zato v skladu z ustavo.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da rektor ni izkoristil vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo – to sta delovni spor in upravni spor. V obeh postopkih ima pravico predlagati začasno odredbo, da zavaruje svoj pravni položaj. Vendar Tičar ne želi biti »rektor z začasno odredbo«, so danes sporočili iz rektorata, zato o sprožitvi teh sporov ta trenutek ne razmišlja.
Ker ustavni sodniki niso Tičarju tlakovali poti, po kateri bi se lahko v novem letu vendarle vrnil v rektorat in nadaljeval svoj mandat, bodo morali pristojni univerzitetni organi sprožiti postopke za nove rektorske volitve. Do takrat univerzo – kot smo poročali – vodi prorektorska ekipa, v kateri ima največ pooblastil Žan Jan Oplotnik. Soodgovornosti za vodenje univerze pa noče prevzeti Marko Jesenšek, prorektor za dislocirane enote. Iz službe za pravne in splošne zadeve so namreč sporočili, da Jesenšek pooblastila ni prevzel, »zato ga ni mogoče uporabljati in ga lahko zavržete«.
Zdaj je dokončno znano, da je dopustno zavreči tudi mnenje Inštituta za ustavno pravo. Spomnimo, rektor lani ni maral razkriti, kdo je plačal pravno mnenje, s katerim se je branil pred zakonsko predpisanim odhodom v pokoj. Izkazalo se je, da je storitev zasebnega Inštituta za ustavno pravo plačala univerza, račun je znašal 11.956 evrov.
Ribičičevo mnenje dokončno brezpredmetno
Razlaga interventne zakonodaje, ki bi vodila do skrajšanja mandatne dobe rektorja, je v neskladju z ustavo, v njej zapisano volilno pravico in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, piše v tem mnenju, pod katero se je podpisal direktor inštituta, upokojeni ustavni pravnik Ciril Ribičič, soavtor pa je bil Nejc Brezovar, zdaj državni sekretar na ministrstvu za javno upravo. »Obenem pomeni kršitev ustavnega načela o avtonomiji univerze in predstavlja poseg v pravico do nediskriminacije glede na starost, kot jo razumejo številna ustavna sodišča in sodišče EU,« še navajajo avtorji. Ustavno sodišče pa je na seji 14. decembra ugotovilo, da Tičar niti ni zmogel izkazati pravnega interesa za začetek postopka, zato njegove pobude niso vsebinsko obravnavali.
Ribičič se je v teh dneh znova javil Tičarju. V gradivu za sejo senata univerze je bil tudi njegov dopis, v katerem je ponudil rektorju, da bi njegov inštitut spisal novo mnenje. V njem bi nasprotoval stališču službe vlade za zakonodajo, ki je ugotovilo, da bi bilo ponovno podaljšanje delovnega razmerja s Tičarjem nedopustno. »Mnenje bi lahko bilo pripravljeno v kratkem času,« je zapisal Ribičič. Univerza mu ni izstavila naročilnice.
