V dneh, ko ljudske množice oblegajo božično-novoletno okrašena mestna središča, trge in parke, ko hrumijo v primestne nakupovalne centre in se prepuščajo užitkom, ki jih prinaša druženje, popivanje in veselo trošenje, se postavlja vprašanje, ali se je sploh smiselno ukvarjati z usodo javnih prostorov v naših mestih. Se javni prostori krčijo ali širijo, se komercializirajo ali avtonomizirajo, služijo raznovrstnim javnim dejavnostim in družabnemu življenju, so še prizorišča aktivnega državljanstva, ali pa so zgolj podaljšani prostori gostinskih lokalov in priložnostne trgovine na drobno? Kaj je sploh še ostalo od zgodovinskega spomina evropskih mest, ki samo idejo mesta povezuje z obstojem javnosti svobodnih meščanov, ki v okviru vzpostavljene avtonomije upravljajo s skupnimi zadevami na mestnih trgih kot prizoriščih menjave, ne samo blagovne, ampak tudi vsakršnih drugih menjav med ljudmi?
(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
Čeprav se je oblikovanje politično odzivne javnosti že zdavnaj preselilo z mestnih trgov, v današnjem času vse bolj na družabna omrežja in v elektronske medije, pa ...
V mestni službi za razvojne projekte in investicije napovedujejo skorajšnjo objavo razpisa za izbor izvajalca prenove Cukrarne. Hkrati čakajo tudi na...
Župan Zoran Janković je natrosil kopico očitkov na račun kulturnega vodje v Celici Janka Rožiča in direktorja hostla Tomaža Juvana. Slednji se je že...
Ljubljanska občina je objavila promocijski video prenovljenega kompleksa tovarne Rog, ki je precej drugačen od zmagovalne arhitekturne rešitve, ki je...
