»Nonsens ... to je sramota ... katastrofa,« je bilo slišati posamezne vzklike iz vrst podpornikov dr. Milka Noviča, ko je danes sodnica poročevalka Stanka Živič razglasila odločitev senata ljubljanskega višjega sodišča. Ta je bila nedvoumna: zavrnil je pritožbo obrambe in potrdil prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Novič aprila spoznan za krivega umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika in obsojen na 25 let zapora.
Enainšestdesetletni Novič se je, povsem siv v obraz, ozrl proti zagovorniku Jožetu Hriberniku, ki je samo zmajal z glavo. Skupaj z odvetnikom Žigom Podobnikom in odvetniško pripravnico Moniko Poje so nato poklapano poslušali razlago Živičeve glede dokazov o krivdi in izrečeni kazni. »Kazen je res visoka, a cena življenja tudi. Oškodovanca ne bo nikoli več nazaj ...« je povedala. Tik preden je pravosodni policist zdaj že pravnomočno obsojenega odpeljal nazaj v pripor na Povšetovo, se je Novič obrnil proti novinarjem. »Napišite, da je to partijska celica iz leta '44,« je rekel in pomignil proti sodnemu senatu.
Ključni dokaz: GSR-delci
Višji sodniki so torej potrdili, da je bil Novič tisti, ki je 16. decembra 2014 okoli 19.40 na slabo osvetljenem parkirišču pred restavracijo v Tbilisijski ulici v Ljubljani z orožjem kalibra 7,65 milimetra Jamnika dvakrat ustrelil v glavo. Žiga Podobnik jih je kako uro pred tem v zaključnem govoru še zadnjič prepričeval, da to ni res. »Tožilstvo ni predstavilo niti enega neposrednega dokaza, da je bil na kraju kaznivega dejanja, kaj šele dokaza, da bi tam kaj zagrešil,« je dejal. Glede prvostopenjske sodbe pa, da je polna vrzeli, ki jih je sodnica Špela Koleta »zapolnila po lastnem navdihu in ne z dokazi«.
»Sodba je krivična in prirejena za to, da sem bil obsojen,« je med drugim izjavil Novič. Toda višji sodniki pod vodstvom Tatjane Merčun v odločitvi sodnice niso videli nobene zarote. Ugovore obrambe, da sodba temelji zgolj na indicih in da ti ne tvorijo zaključenega kroga, je Živičeva zavrnila. »Ni res, sodišče je upoštevalo dokaze, ne indicev. Najbolj obremenjujoči in ključni dokaz so GRS-delci. Sledi streljanja so bile najdene na Noviču in njegovem oblačilu, o tem ni dvoma. Vse drugo je le zatiskanje oči,« je izjavila. Po njenih besedah prvostopenjska sodba glede GSR-delcev ni temeljila le na mnenju s strani obrambe tako kritiziranega izvedenca Franca Sabliča, pač pa so verodostojnost ugotovitev preverjali in se do njih opredelili tudi nemški strokovnjaki. Tudi očitke obrambe, da naš nacionalni forenzični laboratorij takrat ni bil akreditiran za opravljanje preiskav GSR-delcev, je zavrnila: »To ne pomeni, da preiskava ni bila opravljena kakovostno in po vseh mednarodnih pravilih in standardih.«
Primer Stephan ni spremenil nič
Zagovorniki so v sredo senat opozorili na nedavno novo afero, povezano s Kemijskim inštitutom. Gre za preiskavo zoper libanonskega kemika dr. Michaela Stephana, osumljenega napeljevanja k umoru znanstvenika dr. Janeza Plavca. Sodniki so takrat za zaprtimi vrati prebrali izjavi, ki sta ju moški, ki naj bi ga Stephan nagovarjal k umoru, in Plavec dala pred preiskovalnim sodnikom. Živičeva je danes pojasnila, da prebrano ne vzbuja nobenih pomislekov o Novičevi krivdi. Je pa po drugi strani navedla dokaze proti njemu, ki jih je poprej v zaključnem govoru nanizala tožilka Blanka Žgajnar. Med drugim, da je imel (čeprav obramba to zanika in kljub alibiju) dovolj časa, da pride od doma do kraja kaznivega dejanja. Da se je pri upravniku strelišča zanimal za nakup pištole, o orožju pa poizvedoval tudi na spletu. Da je imel na računalniku shranjeno Jamnikovo fotografijo. In o izpovedi priče, da je Novič omenjal, kako ima »seznam za fentanje«, na katerem je tudi Jamnik.
Novič je v zaključnem govoru navedel, da so za profesionalno izvedbo umora potrebne temeljite priprave. »Proti meni ni nobenih dokazov, na primer da bi zbiral sodelavce, finančna sredstva. Tudi orožja niso našli,« je našteval. »Ni nekih splošnih načinov, metod, kako se pripraviti na umor. Vsak umor je tragična zgodba zase,« pa mu je odgovorila Živičeva.
