Mednarodna spletna dražba za novogoriški Mip se je iztekla, edina ponudba za celoten kompleks je prispela iz Slovenije, poslali so jo iz Pivke perutninarstva. Zanj so ponudili 4,2 milijona evrov oziroma skoraj polovico manj, kot je bila izklicna cena. Tri milijone bi namenili za sklop nepremičnin in dober milijon evrov za opremo. »Po osmih letih od stečaja se je pokazalo, da imamo kupca pred vrati,« je izid dražbe komentiral stečajni upravitelj Marko Zaman.

Sam prodajo podpira, a je kljub vsemu še negotova, saj se mora z njo (in z nižjo kupnino od pričakovane) strinjati upniški odbor. Ta bo o njej odločil do konca prihodnjega tedna, odločilno pa bo mnenje Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je največji ločitveni upnik v tem stečajnem postopku. Zaman pravi, da bo na koncu odločil tako, kot mu bo naložil upniški odbor.

Predsednik uprave Pivke Janez Reberc je včeraj povedal, da bi z nakupom pridobili nove prostore za program mesnih izdelkov, za katerega zaradi prostorske stiske iščejo novo lokacijo. V Mipovem obratu bi tako delalo okoli 50 zaposlenih, zanima pa jih samo nakup celotnega kompleksa s pripadajočo opremo. »Upamo, da bodo odločevalci ob presoji naše ponudbe presegli pogled na kratkoročne cilje ter se zavzemali za dolgoročno vzdržnost slovenske živilskopredelovalne panoge,« je dejal.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali je 4,2 milijona evrov za kompleks malo ali veliko. Ob stečaju je bil ocenjen na več kot 30 milijonov evrov, na zadnji dražbi leta 2014 so ga ponudili za 12 milijonov evrov, izklicno ceno na tej dražbi pa so postavili pri 7,6 milijona evrih. Zaman je tudi po posvetovanju s strokovnjaki prepričan, da boljšega rezultata ne bi mogli ponoviti z novimi dražbami, saj je že ta zajela morebitne kupce z vsega sveta. Vsakršno odlašanje bi po njegovem mnenju prineslo le še nižjo ceno. Kot je prepričan, se je tudi v primeru Mipa znova izkazalo, da čas ni zaveznik stečajnih postopkov.

Za opremo se zanimajo Slovenci in Hrvati

Če se upniki ne bodo strinjali s prodajo po takšni ceni, Zamanu ostane možnost odprodaje opreme. Nizozemska spletna dražiteljska družba je namreč vzporedno s prodajo celote peljala tudi dražbo posameznih delov opreme – za primer, da se za celoto ne bi zanimal nihče. Tudi tukaj so bili Nizozemci presenečeni, saj je v nasprotju z njihovo dosedanjo prakso največ dražiteljev iz domačih logov – iz Slovenije in Hrvaške. Dražitelji so oddali 8800 ponudb, 93 končnih kupcev pa je pripravljenih kupiti 73 odstotkov vse nekdanje Mipove opreme in v zameno zanjo v stečajno maso prispevati 925.000 evrov. »Preostalih 27 odstotkov opreme, ki bi jo mogoče še lahko prodali, če bi podaljšali dražbo za mesec dni, je vrednih le 75.000 evrov,« pojasnjuje Zaman.

In kaj bi morebitna prodaja celotnega obrata pomenila za nekdanje zaposlene, ki jim Mip še vedno dolguje 3,3 milijona evrov prednostnih terjatev (brez obresti)? »Delavcem bi lahko od te prodaje šel milijon evrov, kar pomeni, da bi jim poplačali skoraj tretjino preostalega dolga,« sklene Zaman.