»Znova se počutim varno in lahko počnem vse kot pred letom, ko sem mislila, da me bo huda gripa kar pobrala. Po njej sem večkrat občutila močno slabost in vrtoglavico, včasih me je tudi za pet sekund kar zmanjkalo. Zato si nikamor več nisem upala sama,« je težave pred vsaditvijo srčnega spodbujevalnika opisala 85-letna Silva Kordaš iz Kamnika. »Vedno sem bila prepričana, da je starost le breme, zdaj pa sem zadovoljna, da sem doživela tak napredek medicine, da imam po vstavitvi srčnega spodbujevalnika v plitvi narkozi en sam šiv v dimljah in se znova počutim krepko in polno moči,« je še dodala Kordaševa, ena izmed sedmih slovenskih bolnic z najmanjšim srčnim spodbujevalnikom v srcu.

Z micro živi sedem bolnikov

Micro, kakor se imenuje najmanjši srčni spodbujevalnik na svetu, ki je desetkrat manjši od običajnega, so ji pred dobrim mesecem brez kirurškega reza prek vene v dimljah vstavili specialisti kardiologi Interne klinike in kardiovaskularni kirurgi Kirurške klinike UKC Ljubljana. »Po sedmih uspešnih vsaditvah se počutimo dovolj lagodno, da bomo tudi v naslednjem letu bolnikom uspešno vsadili približno 30 micer,« napoveduje kardiolog in operater prof. dr. Igor Zupan.

Ta nova in manj invazivna tehnologija je tudi v svetu še na samem začetku. Na UKC so jo osvojili prvi v Sloveniji in hkrati tudi prvi na celotnem območju JV Evrope, ne skrivajo ponosa v UKC Ljubljana. Zupan poudarja, da so z njo hkrati zaokrožili tudi paleto vseh implantabilnih spodbujevalniških sistemov: »Prav vse, kar trenutno uporabljajo v svetu, od klasičnih spodbujevalnikov do defibrilatorjev, resinhronizacijskih naprav, podkožnih defibrilatorjev in zdaj še tega miniaturnega sistema srčnega spodbujevalnika, imamo tudi pri nas!«

Čudež tega stoletja

Srčni spodbujevalnik je zelo izpopolnjen računalnik, ki srcu omogoča, da ujame svoj ritem in kolikor toliko zadovoljivo opravlja svoje delo. »To je čudež tega stoletja, saj so prej ljudje, ki jim je srce bilo prepočasi, umirali. Danes pa po skoraj rutinskem posegu s spodbujevalnikom povsem ozdravijo in znova živijo polno in kakovostno življenje,« poudarja prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Kot še pravi, pri nas srčne spodbujevalnike bolnikom vstavljajo že več kot pol stoletja in jih danes potrebuje okoli 1100 Slovencev na leto. Spodbujevalniki in tehnologija vsaditve so ves čas napredovali, s pomočjo mikro- in nanotehnologije pa zdaj najnovejši spodbujevalnik meri le še desetino klasičnega. Njegova velikost je podobna velikosti vitaminske kapsule, tehta komaj kaj več kot gram. V nasprotju s klasično vsaditvijo na kirurški način ga vstavljajo direktno v srce, in sicer s pomočjo katetra prek vene v dimljah. Kirurški rez ni več potreben, prav tako ni več potreben podkožni žep za baterijo. S tem odpadejo tudi zapleti, ki spremljajo 2–3 odstotke klasičnih posegov. Največ teh je povezanih z zdrsom elektrode, ki pri običajnem spodbujevalniku vodi po veni od baterije do srca.

Zdaj ni več ne elektrod ne baterij. Zato odpadejo tudi vse alergije na kovine, ki spremljajo klasične posege, dodaja Klokočovnik. Prepričan je, da bo nova tehnologija, ki je plod mikro- in nanotehnologije, kmalu dozorela do mere, da bodo ti najmanjši spodbujevalniki primerni za vse bolnike, tudi za otroke. Za zdaj so primerni za okoli 20 odstotkov predvsem starejših bolnikov, ki po najnovejšem posegu tudi veliko hitreje okrevajo kot po klasičnem. Baterija v spodbujevalniku traja okrog deset let, po njenem izteku bodo v srce vstavili nov spodbujevalnik, saj bi starega težko odstranili. Na srce je najnovejši spodbujevalnik pritrjen s pomočjo drobnih kovinskih zank, na koncu pa je elektroda, ki omogoča oddajanje električnih impulzov in s tem simulacijo srca.