Kareem Abdul Jabbar je star 70 let. Šestkratni zmagovalec NBA, 19-krat je nastopil v selekciji All Stars, še vedno ima največ doseženih točk v zgodovini NBA. Toda ne glede na legendarne športne uspehe je njegov vpliv na ameriško družbo mnogo večji kot to, da je košarkarska legenda.
Medtem ko se je legendarni košarkar Michael Jordan po končani karieri popolnoma predal poslom, se je Abdul Jabbar posvetil mislim. Postal je namreč ugledni pisec, ki vsako leto objavi vsaj eno knjigo in redno objavlja kolumne v najuglednejših ameriških medijih, denimo v revijah Time in Hollywood Reporter. Prav letos je dobil nagrado Novinarskega društva iz Los Angelesa za kolumnista leta. V svojih zapisih se pogosto zavzema za enakopravnost ne glede na versko ali rasno pripadnost. Nazadnje je v kolumni za Hollywood Reporter magazine zapisal, da je bilo leto 2017 leto »izrabe moči idiotov«, s čimer je meril na Donalda Trumpa in Harveyja Weinsteina. Iztekajoče se leto se mu je zdelo, kot da bi se vrnili v petdeseta leta, ko imela večina Američanov slepo zaupanje v vlado, starše, vero in posel: »Oče ve vse najbolje, ženske pa so le modni dodatek.« Zato je zapisal, da mora biti prihodnje leto tisto, ko bodo ljudje »sprašili riti«.
Od ekstremizma do pacifizma
Aktivizem Kareema Abdula Jabbarja se je začel zelo zgodaj v njegovem življenju. S sedemnajstimi leti je srečal in celo intervjuval Martina Luthra Kinga, ki je nanj naredil velik vtis. Z dvajsetimi leti se je leta 1967 kot tedaj najmlajši športnik pridružil gibanju v podporo Muhammadu Aliju, ko so mu odvzeli naslove in mu prepovedali boksanje, ker se ni želel udeležiti nabora vojakov za vojno v Vietnamu. »Nekatere stvari, proti katerim smo se borili tedaj, se še vedno dogajajo,« je nedavno dejal v intervjuju za Guardian. Leto dni pozneje, leta 1968, je bojkotiral olimpijske igre v Mehiki. Zaradi rasnih nemirov in umora Kinga je bil prepričan, da ne more predstavljati svoje države, saj nanjo ni bil ponosen.
A v tistem času je bil Kareem Abdul Jabbar povezan z ekstremno muslimansko organizacijo. Njegova hči Habiba Alcindor, ki je pri sedemnajstih letih prevzela očetovo rojstno ime, da bi stopila iz njegove sence, je dejala, da je otroštvo preživela v muslimanski ločini. Vodja ločine je Abdulu Jabbarju celo izbral ženo, s katero se je poročil, čeprav je ljubil drugo. Košarkar je tedaj kupil hišo v Washingtonu in jo podaril svojemu duhovnemu vodji Hamaasu Abdulu Khaalisu. Pozneje se je v hiši zgodil grozovit masaker Khaalisove družine. Kareem Jabbar se je tedaj že oddaljil od te skrajne skupine in je zagovarjal miroljubni islam. Tudi v času terorističnih napadov v sedanjosti je večkrat zapisal, da odločno zavrača kakršno koli obliko nasilja v imenu katere koli vere. Lani pa je obsodil Trumpovo odredbo o prepovedi vstopa državljanov nekaterih muslimanskih držav, češ da gre za diskriminacijo na osnovi vere.
Trump mu je poslal na roke napisano sporočilo
S Trumpom tako ali tako nista v dobrih odnosih. Leta 2015 mu je tedaj še predsedniški kandidat po kolumni v Washington Postu, v kateri mu je očital, da ustrahuje medije, poslal na roke napisano sporočilo. »Kareem, zdaj vem, zakaj so bili mediji do tebe vedno neprizanesljivi. Ne prenašajo te. Dejstvo je, da nimaš pojma o življenju in tem, kaj je treba storiti, da bo Amerika ponovno velika,« je zapisal Donald Trump. Dandanes se košarkar ob tem le nasmehne: »Če bi človeka sodili po njegovih sovražnikih, mi res ne gre slabo.« Ob tem dodaja, da se Trump nikoli ne bo spremenil: »Ve, da je tam, kjer je, le zaradi rasizma in ksenofobije. Ljudje, ki ga podpirajo, nas želijo poslati nazaj v 18. stoletje.« V kolumni v Hollywood Reporterju je ljudi še pozval, da se morajo zelo dobro pripraviti na volitve leta 2020, da se ne bo ponovil Trump, ki je po njegovem mnenju na najboljši poti, da uniči državo.
