pišem vam v zvezi z nameravano MOL-ovo prodajo objekta Celica, sedaj hostla, nekoč zaporov v nekdanji belgijski kasarni. Ime je dobil po zloglasnem zaporniškem bloku, ki je bil med letoma 1942 in 1943 zadnja noč v življenju talcev pred ustrelitvijo. Mimogrede: bil je tudi zadnji dan, ki ga je tam preživel moj oče, denuncirani talec, prof. Vinko Košak. To dejstvo nujnega spomina na 194 talcev se mi zdi (vsaj) enakovredno sedanji hvalevredni kulturni in socialni dejavnosti, ki se poleg prenočitvenih storitev popotnikom z nižjim budžetom omogoča v teh prostorih. Vsi ti cilji so z nameravano prodajo objekta po načelu kdor ponudi več, ta uspe z nepoznanim novim lastnikom definitivno ogroženi. Zato je tudi zaščiten kot objekt lokalnega pomena.

Tega objekta MOL, polovičnemu lastniku, sploh ni treba subvencionirati, zato še neka analogija: če bi pariški župan – pokopališče Pere Lachaise je v mestni lasti – slučajno menil, da jih ta finančno preobremenjuje in da ga je smiselno prodati za optimalno dejavnost, bi bil verjetni uspešni kupec bližnji Disneyland, ker bi ta lahko potem zaračunaval po 5 dolarjev za obisk vsakega nagrobnika pomembnemu mrtvemu, ki tam počiva. Na srečo se to tam ne more zgoditi, a to resno grozi nam.

Toda pomnik istim talcem je doživel tragično vlogo že ob odprtju hostla leta 2003 (s soglasjem tedanje županje Simšičeve); vizualno izpostavljeno spominsko ploščo, ki so mi jo častno naročili (zaradi očeta) in je bila predstavljena z diagonalnim kvadratom 14 krat 14 pokončnih pleksi palčk z imeni talcev in rdečih vrtnic v sredini, so kot preveč provokativno (komu?) odklonili in so jo raje nadomestili z bolj nevtralno ploščo (delo vodje prenove!) in jo raje preselili v odmaknjeno, zaklenjeno stopnišče, ki vodi v klet (dostopno pa je, značilno, le na zahtevo!). Tako ostajajo talci kolateralna škoda tako tedanjih »ideoloških« kot tudi sedaj aktualnih »finančnih kupčkanj«.

Vprašanje vsem na državni ravni, ki pa se jih že po funkciji to tiče: kje je tu potrebna enakovredna empatija do vseh naših mrtvih, tako iz medvojnih kot iz povojnih pobojev (zlasti v luči zadnjega nastopa predsednika škofovske konference ob maši na Brezjah)?

Grega Košak, arhitekt, Ljubljana