Najobsežnejša sprememba ameriške davčne zakonodaje v zadnjih treh desetletjih se je zapletala do zadnjega trenutka. Najprej je usklajeno besedilo v torek sprejel spodnji dom kongresa, ki ga republikanci obvladujejo z dovolj udobno večino, da si lahko privoščijo nekaj izgubljenih glasov. Potem ga je moral znova potrditi senat, ki ga republikanci za zdaj obvladujejo z dvema glasovoma večine, 52:48. Toda huda bolezen je zadržala senatorja Johna McCaina, zato je na Kapitol za vsak primer prišel podpredsednik Mike Pence, ki bi odločil glasovanje, če bi katerega od 51 republikanskih senatorjev obšel dvom o božičnem davčnem darilu Američanom, kot so ga reklamirali republikanci. To se ni zgodilo in senat je davčno reformo, ki za prihodnje desetletje obljublja zmanjšanje davčnega bremena za ameriška podjetja in prebivalce za okoli 1500 milijard dolarjev, v noči na sredo sprejel z 51 glasovi ob soglasnem nasprotovanju 46 demokratskih in dveh neodvisnih senatorjev.
Zastoji zaradi hitenja
Naglica pri sprejemanju 503 strani dolgega zakona v kongresu je bila menda vzrok za tri obrobne določbe, ki niso bile v skladu s senatnimi postopkovnimi pravili, njihovo črtanje pa je zahtevalo še eno glasovanje v predstavniškem domu, kar se je danes dopoldne tudi zgodilo z 224 glasovi za in 204 proti. Tako je bilo vse pripravljeno za prvi Trumpov podpis pod uspešno izpeljan odmevnejši zakonodajni postopek, potem ko se je v prvem letu predsednikovanja odmevno spotikal z uresničevanjem predvolilne obljube o razveljavitvi Obamove zdravstvene reforme. Nova davčna zakonodaja je sicer resneje posegla tudi v slednjo, saj odpravlja davčno kazen za tiste, ki se nočejo zdravstveno zavarovati, kar ima lahko za Obamacare in za znesek zdravstvenih premij daljnosežne negativne posledice.
Javno najbolj izpostavljene spremembe nove zakonodaje so znižanje davka na dobiček podjetij z dosedanjih največ 35 na 21 odstotkov. Če takšen dobiček naenkrat vrnejo v ZDA iz tujine, kamor so ga mnoga podjetja selila prav zaradi davčnih ugodnosti, je davek le 15,5 odstotka, kar je svojevrstna nagrada predvsem za ameriške farmacevte in tehnološka podjetja, kot so Apple, Microsoft, Oracle in Cisco.
Mantra o spodbujanju gospodarske rasti
Ko gre za Američane, bodo ti prihodnjih deset let deležni 2000 dolarjev olajšave za otroka, znižuje se tudi njihova »dohodnina«, znova v prid tistih, ki imajo večje prihodke. Tako bo dodatna olajšava pri letnih prihodkih 150.000 dolarjev znašala okoli 4000 dolarjev, pri polovico manjših polovico manj, pri tistih z najnižjimi prejemki pa bo zanemarljiva, okoli 0,1 odstotka. Na kožo premožnejšim je napisan novi davek na dedovanje, zakon pa odpravlja tudi dosedanjo davčno varovalko nad okoljsko občutljivimi območji Aljaske, po katerih bodo lahko segla energetska podjetja.
Osnovna mantra Donalda Trumpa in republikancev pri zagovarjanju največjega posega v davčno zakonodajo po letu 1986 je bila, da bo denar, ki ga bodo privarčevala podjetja (in posamezniki), sprožil vlaganja in gospodarsko rast ter ustvaril delovna mesta. Kritiki ob sedanji trdnosti gospodarstva in nizki brezposelnosti potrebe po tem niti ne vidijo, opozarjajo pa na grozečo novo luknjo v javni blagajni, kar je bila včasih skrb republikancev, pa se je to spremenilo.
Sprejemanje davčne zakonodaje v senatu je z balkona za obiskovalce spremljalo nekaj protestnikov, ki so kričali na republikanske senatorje, naj je ne podprejo in naj ne lažejo Američanom, da jim vračajo denar. Medtem ko je vodja republikanske večine Mitch McConnell sprejetje davčne reforme pozdravil kot »enkratni generacijski dosežek«, je demokratska senatorka Elizabeth Warren pribila, da je bil »vsak krepak ček od milijonarjev, vsak sprejem s šampanjcem in kaviarjem poplačan na dan, ko so jim politiki, ki so jih postavili v Washington, vrnili 1500 milijard dolarjev«. Ron Wyden, vodilni demokrat v finančnem odboru kongresa, in Bernie Sanders, nesojeni demokratski predsedniški kandidat, pa sta v skupni izjavi zapisala, da bi moral kongres namesto za davčne olajšave za bogate posameznike in najdobičkonosnejša podjetja poskrbeti za obnovitev izginjajočega srednjega razreda v ZDA.
