»Nisem jaz naredil tega, nisem, bog mi je priča,« je senat višjih sodnikov prepričeval dr. Milko Novič, aprila na okrožnem sodišču obsojen na 25 let zapora zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Senat pod vodstvom Tatjane Merčun je opravil javno sejo, na kateri je obravnaval pritožbo obrambe na sodbo. A ni ostalo zgolj pri tem. Po končani seji se je odločil, da sam odpre glavno obravnavo (kar se zgodi redko) in prebere dve pričanji, ki se nanašata na nedavno novo afero, povezano s Kemijskim inštitutom. Gre za preiskavo zoper nekdanjega tam zaposlenega dr. Michela Stephana, osumljenega napeljevanja k umoru, in (še tam zaposlenega) dr. Janeza Plavca. Jutri nameravajo zaslišati še očeta pokojnega Jamnika.
»Jamnik je imel skrivnost«
Sodnica poročevalka Stanka Živič je najprej predstavila glavne poudarke primera Novič vse od Jamnikovega umora 16. decembra 2014 zvečer na parkirišču pred restavracijo v Tbilisijski ulici v Ljubljani. Ko je bil namenjen na novoletno zabavo, ga je nekdo dvakrat ustrelil v glavo. Pritožba obrambe na aprilsko sodbo je bila obširna. Prepričana je, da Novič za umor ni imel motiva. Medtem ko je okrožno sodišče menilo, da ga je storil iz maščevanja, ker je na Kemijskem inštitutu izgubil službo, zagovorniki Jože Hribernik, Žiga Podobnik in Monika Poje vztrajajo, da z Jamnikom ni imel praktično nobenega stika. In da ga tudi žrtev sama ni dojemala kot grožnjo. Res je Jamnik v zadnjem letu spremenil obnašanje, dobival je grožnje in se bal za življenje, a ni ga ogrožal Novič. »Jamnik je imel skrivnost, težavo. Sodelavcu jo je poskušal zaupati nekaj dni pred smrtjo, a do tega ni prišlo. Tudi tajnici je dal navodila za primer, če se mu kaj zgodi,« je opozoril Podobnik.
V pritožbi je bilo veliko govora tudi o sledeh streljanja, tako imenovanih GRS-delcih, ki so jih našli na Noviču in njegovi jakni. Na primer, da je nemški izvedenec dr. Axel Manthei pritrdil, da obstaja možnost, da najdeni delci ne izvirajo iz tulca, najdenega na kraju kaznivega dejanja. In tudi, da je kontaminacija jakne, kot jo je opisoval Novič, možna. Kot je znano, se je zagovarjal, da se je jakna »okužila« na strelišču, kjer je bil sicer nazadnje več kot leto pred umorom. Toda tam ni le streljal, zbiral je tudi tulce in jih dajal v žepe jakne. Tik pred odvzemom sledi so tako GRS-delci prišli z žepov na njegove roke, od tam pa na obraz in lase.
NFL akreditiran šele pol leta
Prvostopenjsko sodišče se je glede teh sledov oprlo na za Noviča precej bolj obremenilno mnenje slovenskega izvedenca Franca Sabliča. Podobnik je ponovno opozoril, da dvomi o njegovi nepristranskosti, saj je bil v času izdelave mnenja direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL). Ta pa je del generalne policijske uprave, torej organa pregona. Sicer pa je, tako Podobnik, tudi med zaslišanji na sodišču nenehno dajal vtis pristranskosti. Obramba je tudi že prej opozarjala, da NFL sploh ni akreditiran laboratorij za opravljanje preiskav GSR-delcev. Sodnica Živičeva se je o tem pozanimala in prebrala odgovor NFL, da ima akreditacijo od julija letos. A trdi tudi, da mnenja dela že leta, in to po veljavnih mednarodnih predpisih in standardih. Pa da redno sodeluje na mednarodnih testih strokovnosti, kjer dosega odlične rezultate.
»Srhljivo podobna primera«
Odvetnik Hribernik je na koncu opozoril še na »nove razsežnosti tega primera«, preiskavo domnevnega napeljevanja k umoru na Kemijskem inštitutu zaposlenega dr. Janeza Plavca. »Kdo lahko trdi, da med primeroma ni nobene povezave? Gre za srhljivo podobno, praktično identično izvedbo,« je izjavil. Sodniki so se nato res odločili, da preberejo izpovedi priče, ki naj bi jo Stephan napeljeval k Plavčevemu umoru, in pričevanje Plavca. Ker pa je primer še v preiskavi, so obravnavo za javnost zaprli. Izpovedi so brali dobri dve uri, nato pa odločili, da jutri zaslišijo še Jamnikovega očeta. Obramba ga je predlagala v zvezi z grožnjami, ki naj bi jih Jamnik dobival v letu pred smrtjo. Predlagala je tudi zaslišanje dr. Stanislava Pejovnika, mnenje sodišča o tem pa še ni znano.
