Zasebni zdravniki novi koncesijski zakonodaji oporekajo s pobudo za ustavno presojo. Na ustavno sodišče se je včeraj obrnilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Letos jeseni je Društvo za zdravje naroda ob podpori dela zdravništva sicer zbiralo podpise za razpis referenduma o teh zakonskih spremembah, a so jih zbrali premalo, da bi o zaostrenem položaju koncesionarjev množično presojali državljani.
»Ustvarjati izgubo je lažje«
V združenju zasebnih zdravnikov so še vedno prepričani, da je več delov novele zakona o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo in da se bodo zaradi strožjih pogojev za zasebnike daljšale čakalne dobe. »Ta zakon ni reforma slovenskega zdravstva. Zgrešen je že koncept, da zasebnik s koncesijo ne sme ustvarjati dobička,« meni predsednik združenja Igor Dovnik. Zakon omejuje svobodo poklica, svobodo pa po njihovem dolgoročno krči tudi za paciente. »V privilegiran položaj postavlja javne zavode,« je dejal Dovnik.
Bojijo se še, da si bo lahko vsakokratna vlada zakon razlagala po svoje. V skrajnem primeru bi se po njihovem lahko zgodilo, da bi morali koncesionarji svoje presežke vračati v zdravstveno blagajno. »Ustvarjati izgubo je lažje kot loviti ravnotežje okoli pozitivne ničle,« je pristavil Dovnik.
Ministrstvo: Presežke lahko porabijo za plače ali prostore
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so te bojazni zasebnikov s koncesijo neupravičene. Presežek lahko uporabijo za izvajanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, so spomnili, to pa vključuje tudi plače, opremo, prostore in izobraževanje. Res pa je treba ta denar porabiti namensko, so poudarili. Državljani so po oceni ministrstva podporo zakonskim spremembam pokazali že s tem, da niso podprli letošnje referendumske pobude. Začetek postopka za oceno ustavnosti lahko predlaga vsak, ki izkaže pravni interes, so spomnili, odločitev pa je zdaj v rokah ustavnega sodišča.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ji oporekajo zasebniki v zdravstvu, koncesije omejuje na petnajst let z možnostjo podaljšanja za dodatnih petnajst. Podeljevali naj bi jih samo takrat, ko za bolnike ne bosta mogla poskrbeti javna bolnišnica ali zdravstveni dom. Nova zakonodaja zamejuje tudi popoldansko delo zdravnikov zunaj matične bolnišnice in uvaja institut odgovornega nosilca. Da bi lahko opravljal dejavnost v osnovnem zdravstvu, bi moral imeti odgovorni nosilec na primer najmanj tri leta delovnih izkušenj. Poslanci so novo koncesijsko zakonodajo, ob kateri je imela precej pomislekov državnozborska zakonodajno-pravna služba, septembra sprejeli po dolgotrajnem usklajevanju vladne koalicije.
