Zakon o duševnem zdravju, ki je bil sprejet leta 2008, je prinesel pomembno novost pri obravnavi in skrbi za osebe z duševnimi motnjami, saj so te do takrat premeščali v varovane ustanove brez odločbe sodišč.
»Že vsa leta od takrat smo posebni socialnovarstveni zavodi v Sloveniji s strani sodišč zgolj povprašani za mnenje, ne pa tudi za soglasje o namestitvi teh oseb pri nas,« je povedala Herta Sorta, direktorica Socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu v Dutovljah. Kot edina tovrstna ustanova za območje Primorske, Gorenjske in Ljubljane – preostale tri so v Lenartu v Slovenskih goricah, Žalcu in Križevcih pri Ljutomeru – imajo na varovanem oddelku prostora za 12 oseb. Vsega skupaj imajo normiranih 80 mest za stanovalce.
»Na vsak sklep sodišča o sprejemu novega stanovalca se pritožimo, vendar zadnje čase vedno neuspešno. Čeprav je pri nas proti naši volji že 18 varovanih stanovalcev, smo prejšnji teden tako prejeli štiri nove vloge za podajo mnenja, letos skupno celo že 82,« je opisala stanje v hiši. Da je ta tik pred kolapsom, je razvidno tudi ob ogledu oddelka. Kar štiri od šestih dvoposteljnih sob so v zavodu opremili z dodatno tretjo posteljo. Poleg tega so eno posteljo namestili tudi v sobo, ki je namenjena izvajanju posebnega varovalnega ukrepa, eno pa so bili primorani ta teden namestiti kar na hodnik varovanega oddelka, saj je prostora v sobah zmanjkalo.
Na stalna opozorila, ki jih posebni socialnovarstveni zavodi zaradi prezasedenosti naslavljajo na pristojna ministrstva, inšpektorate in druge naslove, od koder pričakujejo pomoč, sta se do zdaj odzvala le zdravstveni inšpektorat in varuhinja človekovih pravic. Po presoji slednje je država, ki je zakonsko predpisala nastanjevanje oseb z duševno motnjo na varovane oddelke, dolžna zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in ustrezno obravnavo. Še zlasti zato, ker poteka brez njihove privolitve.
»Sedanje stanje, ko se osebe z duševno motnjo nastanjujejo v prepolne sobe, jedilnice, dnevne prostore in na hodnike, ni sprejemljivo ter pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin teh oseb; predvsem kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti,« so zapisali v uradu varuhinje.
Zaposleni niso kos nasilnemu vedenju
Zavod Dom na Krasu v Dutovljah ima na skrbi 177 odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju, ki prihajajo iz vse Slovenije in za katere skrbi 140 zaposlenih. Večina stanovalcev je na odprtem oddelku, zaposleni pa so potarnali zlasti nad težavami, ki jih imajo z zagotavljanjem varnosti na prenapolnjenem varovanem oddelku, saj tam niso kos čedalje pogostejšemu agresivnemu oziroma nasilnemu obnašanju stanovalcev tako do sostanovalcev kot tudi do zaposlenih.
»Ob bojazni za splošno varnost je zaposlene resno strah, da bi se lahko zgodilo kaj tragičnega,« je direktorica izpostavila strah pred najhujšim.
Naraščajočih težav v posebnih socialnovarstvenih zavodih se zavedajo tudi na resornem ministrstvu za socialne zadeve. »Problematiko skušamo rešiti skupaj z drugimi resorji. Poleg tega deluje tudi vladna delovna skupina za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, zaradi katerih ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih. Ocenjujemo, da je takšnih oseb v Sloveniji zdaj okoli 40,« so odgovorili iz kabineta ministrice.
Želja vseh vpletenih je, da bi se stanje izboljšalo, so zapisali v poročilu varuhinje, saj bo le na tak način Slovenija izgubila slab sloves, da je ena redkih držav članic Evropske unije, ki nima urejenega področja specializirane celostne obravnave oseb, ki so zaradi posledic duševne bolezni oziroma najhujših oblik motenj v duševnem zdravju, povezanih z avto- ali heteroagresivnim vedenjem, tako nevarne sebi oziroma drugim, da se zaradi izjemnih vedenjskih posebnosti ne zmorejo vključiti v skupnost.
