Ob prelomu tisočletja se je Evropska unija žolčno odzvala na dogajanje v svoji takrat sorazmerno mladi članici s komaj petletnim stažem. Avstrijski volilci so leta 2000 tako zmešali štrene, da so se v vlado prebili skrajno desničarski svobodnjaki (FPÖ), evropski odgovor pa je bil politični bojkot njihove odločitve. Da so se časi od takrat močno spremenili, je primerno ugotovil duhovni oče britanskega izstopanja iz EU Nigel Farage, ko je na twitterju zapisal, da si je nacionalistična desnica v Evropi izbojevala legitimnost in da posebnega zavračanja nove avstrijske vlade ni zaznati, čeprav so v njej spet svobodnjaki. Razen skromnega dunajskega protesta, na katerem so bili od udeležencev številčnejši policisti, v ponedeljek ni bilo zaznati glasov proti, članom nove vlade pa se drugače od leta 2000 v predsedniške prostore v palači Hofburg ni bilo treba prebijati skrivaj, po podzemnih hodnikih.
Sporno dvojno državljanstvo za Južne Tirolce
Še najodločneje se je na program nove avstrijske vlade odzvala Italija, a to iz povsem svojih razlogov. Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) se je s svobodnjaki v koalicijski pogodbi namreč strinjala, da nemško govorečim prebivalcem na Južnem Tirolskem v Italiji dodelijo avstrijsko državljanstvo, pri čemer obljuba, da se bodo o tem posvetovali z italijansko vlado, ni doživela razumevanja Rima, ki v nameri prepoznava svoj katalonski problem. Južna Tirolska je pripadla Italiji po prvi svetovni vojni, kljub poskusom fašistične Italije, da jo preplavijo z etničnimi Italijani, so Germani tam ostali v večini. Danes regija uživa široko avtonomijo ob precejšnji rimski radodarnosti, ki je mirila separatistične želje. Novi avstrijski kancler je dodelitev dvojnega državljanstva upravičil z izraženo željo Južnih Tirolcev, njihovih strank in regionalne vlade, vodja FPÖ Heinz-Christian Strache pa je dodal, da podobna ureditev velja v italijanski zakonodaji za pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Do avstrijskih načrtov je bil že v ponedeljek kritičen predsednik evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, meneč, da bi bilo to enostransko dejanje, ki bi sprožilo napetosti.
EU opazuje
Kakšen vtis je pustil Kurz na sinočnjih pogovorih v Bruslju, bo jasno z nekaj zamude, v kateri bodo prepoznane tudi resnične poteze nove avstrijske vlade in ne le obljube. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je bil za začetek previdno zadržan. Izrazil je le pričakovanje, da bo Kurzeva vlada še naprej imela konstruktivno in proevropsko vlogo v EU, hkrati pa opozoril na politično občutljiva vprašanja, s katerimi se unija srečuje, predvsem ko gre za migracije in prihodnost povezave – posebno v luči dejstva, da v drugi polovici prihodnjega leta Avstrija prevzema predsedovanje EU.
Med prvimi se je na zaprisego nove avstrijske vlade odzvala tudi najverjetnejša vnovična nemška kanclerka Angela Merkel. Dejala je, da bo opazovala, kakšna bo evropska politika Avstrije. Izrazila je željo po dobrem sodelovanju s sosednjo državo, ob čestitkah Kurzu pa poudarila, da na položaj prihaja v zahtevnem času, ko tako od njega kot od njegove vlade veliko pričakujejo. Merklova je Kurza poklicala po telefonu in ga povabila na čimprejšnji obisk v Berlin.
