Sodni senat slovenjgraškega okrožnega sodišča je danes izrekel sodbo Petru Vravniku z Vrat pri Dravogradu, ki je kriv, da je vzel življenje 33-letnemu prijatelju Martinu Rogini junija 2015 na reki Dravi. To je storil na način, da ga je potisnil v vodo in gledal, kako se utaplja, ter mu ni pomagal. Prav tako je povzročil lahke telesne poškodbe Janku Helblu, ki je bil z njima na čolnu. Obe dejanji je po prepričanju sodišča obtoženi storil naklepno. Sodni senat slovenjgraškega okrožnega sodišča pod vodstvom sodnice Marjete Vezonik ga je obsodil na enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora. S tem je sodišče sledilo obtožnici in predlogu tožilstva ter upoštevalo okoliščine glede obdolženčeve prištevnosti. Vravnikov zagovornik po uradni dolžnosti odvetnik Tomaž Rotovnik je napovedal pritožbo na še nepravnomočno sodbo.

​Vravnik: Če bi vedel, ne bi šel zraven

Sodnica je v obrazložitvi med drugim dejala, da je senat po skrbni presoji vsakega dokaza posebej in drugih izvedenih dokazih ugotovil, da je Vravnik storil obe očitani dejanji in da je zanju tudi kriv. Da je 17. julija 2015 vzel življenje takrat 33-letnemu Martinu Rogini s tem, ko ga je po prepiru porinil v reko Dravo v bližini Dravograda, nato pa mu ni pomagal, čeprav je bil sam plavalec in oblečen v rešilni jopič, ko se je prijatelj utapljal in umrl. Prav tako ga je spoznalo za krivega, da je sopotniku na čolnu, Janku Helblu, povzročil lahke telesne poškodbe s tem, ko ga je brcnil v predel desnega očesa, v predel prsnega koša in roke.

Obtoženi Vravnik je danes na sodišču dejal: »Žal mi je, obžalujem. Če bi vedel, sploh ne bi šel zraven na čoln.« Drugih izjav ni želel dati. Tudi njegov zagovornik, ki je sicer pričakoval milejšo kazen, tudi ob upoštevanju, da Vravnik ne pije več, je sprejet v domačem lokalnem okolju in je bolan, je bil zelo kratek. Napovedal je le pritožbo.

Obe kaznivi dejanji je storil naklepno

Sodišče je ugotovilo, da je Vravnik, pri katerem so bili za čas kaznivega dogajanja ugotovljeni sindrom odvisnosti od alkohola ter akutna zastrupitev in vinjenost, obe kaznivi dejanji storil naklepno in v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Pri uboju, da se je zavedal svojega dejanja in prepovedanih posledic. Je pa ohranil zavedanje, da se spor dogaja v nevarnem okolju, in je ravnal samoohranitveno.

Sodnica je še dejala, da je Vravnik v postopku svoj zagovor ves čas spreminjal, sodišče pa ni imelo razloga, da ne bi verjelo edinemu očividcu Helblu. Do razhajanj je prišlo morebiti le pri navajanju nekaterih nebistvenih elementov, pri bistvenih pa ne.

Pri izreku višine kazni je sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevalo Vravnikovo dosedanjo nekaznovanost, obžalovanje storitve kaznivega dejanja, njegovo slabo zdravstveno stanje in tudi, da je kaznivi dejanji storil bistveno zmanjšano prišteven. Kot oteževalno okoliščino pa je upoštevalo, da po dejanju nikomur ni povedal za dogodek.

Podlage za uporabo posebnih omilitvenih določil pa po mnenju sodišča ni. Vravnik je za uboj dobil 6 let zapora, za povzročitev lahke telesne poškodbe Helblu pa 3 mesece zapora, skupaj mu je sodišče izreklo 6 let in 2 meseca zapora. V izrečeno zaporno kazen se všteje tudi čas, ki ga je prebil v priporu (od junija do novembra 2015).

Slavico in Petra Rogino, starše pokojnega Martina Rogine, je sodišče z njunim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde, Helbl pa je svoj zahtevek že pred časom umaknil. Sodišče je Vravnika glede na njegovo premoženjsko stanje oprostilo stroškov kazenskega postopka. Plačati pa bo moral nagrado in izdatke pooblaščenki oškodovancev, to je staršev pokojnega Rogine. Nagrada zagovornika, ki je bil Vravniku postavljen po uradni dolžnosti, bo bremenila proračun.