Vplivi gradnje hidroelektrarne na reki Muri, ki so jih dale oceniti Dravske elektrarne Maribor (DEM), so podcenjeni za številne ključne vrste rib in tudi za sladkovodne poplavne gozdove, sta ugotovila avstrijski in nemški znanstvenik dr. Steven Weiss z Inštituta za zoologijo pri Univerzi Karla Franca v Gradcu in dr. Gregory Egger z Inštituta za geografijo in geoekologijo pri Univerzi Karlsruhe. Še več. Določenih vplivov – denimo na ribje populacije po toku nižje od hidroelektrarne, na fizične značilnosti reke ali na območja onkraj slovenskih meja – okoljsko poročilo sploh ne vsebuje, sta zapisala znanstvenika v študijah, ki so ju naročili mednarodna nevladna organizacija WWF, Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Čeprav so že avtorji okoljskega poročila sami ocenili, da bi imela gradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota prevelike vplive na okolje in je zato poročilo negativno, nevladne organizacije tako trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni, izdelani na napačnih predpostavkah oziroma jih v poročilu sploh ni.
Napad na zadnjo nezajezeno slovensko nižinsko reko
To je po njihovih pojasnilih pomembno, ker je DEM že napovedal, da bo skušal gradnjo prve hidroelektrarne na slovenskem delu Mure doseči s presojo prevlade drugega javnega interesa nad interesom ohranjanja narave. Poleg varovanja narave v okviru evropske mreže Natura 2000, v katero sodi območje Mure, je namreč slovenska država Bruslju obljubila, da bo do konca tega desetletja 25 odstotkov potrebne energije pridobila iz obnovljivih virov. Med te se uvrščajo tudi hidroelektrarne. »Morali bodo dokazati, da dejansko obstaja drug javni interes, da je uničenje celega območja Mure ekonomsko upravičeno in da ni druge alternativne poti za doseganje tistih 25 odstotkov,« je pojasnila predsednica DPRS Andreja Slameršek in v isti sapi ocenila, da ob presežkih energije na trgu in trenutnem 24,3-odstotnem deležu obnovljivih virov energije v Sloveniji DEM ne bi smelo uspeti.
Okoljevarstveniki Mure nočejo prepustiti energetikom, ker gre za zadnjo nižinsko slovensko reko brez hidroenergetskih jezov in torej za zadnje zatočišče številnih vrst rib pri nas. Poleg tega je del največjega še ohranjenega prostotekočega sistema rek v Evropi, kjer tisoč kilometrov rečnih tokov od Špilja v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji za zdaj ne ovira še niti en jez. Slovenski del Mure je zato poseben tudi onkraj slovenskih meja, je opozoril Arno Mohl iz WWF, idejni oče načrtovanega petdržavnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava pod zaščito Unesca, znanega tudi kot evropska Amazonka. Srbija, Madžarska in Hrvaška so svoj del biosfernega območja že razglasile, Slovenija čaka na Unescovo potrditev svoje prošnje, nato pa namerava za uvrstitev na seznam zaprositi še Avstrija, je povedala Slamerškova.
Ministrstvo bo razmislilo
Toda hidroelektrarna Hrastje - Mota bi ustavila naravni tok vode, prenašanje sedimentov in naravne migracije rib, tako kot lahko krvni strdek v žili ustavi kroženje krvi po človeškem telesu in vodi celo v srčni zastoj, je opozoril Mohl. »Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna,« je tako k zagotovitvi korektne ocene ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen pozval koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič.
Na ministrstvu so obljubili, da bodo ugotovitve nevladnih organizacij preučili in jih, če so upravičene, upoštevali. V DEM se bodo nanje odzvali danes.
