Datum predsedniških volitev je zgornji dom ruskega parlamenta določil na obletnico ponovne priključitve Krima. Po zagotovilih poslancev zveznega sveta to ni bil osnovni namen. Po prvotnem urniku naj bi bil prvi krog 11. marca, kar pa bo zadnji dan paketa štirih dela prostih dni po dnevu žena, ki je v Rusiji državni praznik. Zaradi večje udeležbe so zato volitve premaknili za teden dni, na 18. marec, torej dan, ko je Krim po mednarodno nepriznanem referendumu pred štirimi leti znova postal del Rusije.
Večina po podpise
Neodvisni kandidati, za kakršnega se je razglasil tudi sedanji predsednik Vladimir Putin, imajo od uradnega začetka kampanje 20 dni časa, da organizirajo skupino najmanj 500 svojih aktivistov, obvestijo o tem osrednjo volilno komisijo in začnejo registracijski proces. Politične stranke, ki nimajo predstavnikov v parlamentu, imajo 25 dni za svoje konvencije in izbiro kandidatov ter začetek zbiranja podpisov. Medtem ko morajo neodvisni kandidati zbrati 315.000 podpisov, jih je za predstavnike neparlamentarnih strank dovolj trikrat manj. Kandidatom parlamentarnih strank podpisov ni treba zbirati, 31. januar prihodnje leto pa je datum, do katerega morajo vsi kandidati predložiti vse dokumente in podpise podpore za registracijo. Določena je celo natančna ura, do osemnajste ure po moskovskem času.
Ruska vlada je za kampanjo oddvojila 15 milijonov rubljev oziroma nekaj več kot 210 milijonov evrov, volilna komisija pa je ob podrobnem razrezu volilnih opravil in njihovega financiranja zagotovila, da je »vse pripravljeno za popolnoma pregledne volitve« in da bo sistem njihovega videonadzora najbolj izpopolnjen na svetu. Podpredsednik komisije Nikolaj Bulajev je včeraj novinarjem še zagotovil, da avtomatični volilni procesorji, ki jih bodo marca prvič uporabili, niso povezani z nobenim zunanjim podatkovnim omrežjem in so zato varni pred vdori oziroma hekerji.
Navalniju onemogočili kandidaturo, a bo vztrajal
Vladimir Putin je na nedavni tradicionalni množično obiskani tiskovni konferenci pred iztekom leta dejal, da si želi konkurenco tako v gospodarstvu kot v politiki, da pa ni on tisti, ki bi iskal protikandidate. Za svojega najostrejšega kritika Alekseja Navalnija, ki mu zaradi kazenske obsodbe, ki je za mnoge zunaj Rusije politično motivirana, odrekajo možnost kandidature, pa je Putin vprašal navzoče novinarje in prek njih vso javnost, ali si morda želijo moskovskega Majdana, ki je sprožil ukrajinsko krizo.
Navalni je včeraj dejal, da s kandidaturo ni obupal, potrebuje pa skupino aktivistov, ki jo bo zanj vložila. Pripravlja tudi 20 zborovanj v prav toliko ruskih mestih. Zagrozil je še, da bo pozval k bojkotu volitev, v kolikor mu bodo kandidaturo preprečili.
Med morebitnimi kandidati se odmevno omenja tudi Ksenja Sobčak, nekdanja zvezda družabnega življenja, ki je postala televizijska voditeljica. Številni ji po pisanju agencije AFP pripisujejo podporo Kremlja, njena naloga pa naj bi bila razdeliti opozicijo in okrepiti zanimanje za volitve.
Sam Putin je vnovično kandidaturo prvič napovedal v začetku meseca, kasneje pa pojasnil, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat. Pričakuje široko podporo političnih strank in javnosti, »ki z mano delijo poglede o razvoju države«. Po anketi, ki jo je preteklo sredo objavila neodvisna agencija Levada, bi zanj glasovalo 75 odstotkov vprašanih.
