Številnim avtomobilom, ki so s svojimi vlogami zasloveli na velikem platnu, je to uspelo tudi zaradi tega, ker so jih v filmu prikazali kot boljše od drugih. Bodisi so bili ti avtomobili hitrejši bodisi spretnejši ali pa kaj tretjega, a vselej so tiste prave avtomobilske filmske zvezde iz zagate izšle zmagovalno. Pri čemer so na svoji poti za seboj seveda praviloma pustile več uničenih avtomobilov »nasprotnikov«, pa naj je šlo za zlikovce ali roko pravice. Večinoma se je število avtomobilov, ki so jih med snemanjem filma na tak način uničili, štelo v največ nekaj desetih, pa še to pri zares velikih projektih, medtem ko je filmov (če gre verjeti nekaterim spletnim lestvicam), v katerih so uničili toliko avtomobilov, da so dosegli trimestno število, manj kot deset. In med njimi je na osmem mestu film Brata Blues (The Blues Brothers) iz leta 1980.
A bolj zanimivo je nekaj drugega. Ko je film prišel na velika platna, je bil s 103 avtomobili, ki so jih uničili med njegovim snemanjem, prvi v zgodovini sploh, ki je presegel številko 100, rekord pa je držal dolgih 18 let. Vse do izida – svojega nadaljevanja, drugega dela z naslovom Brata Blues 2000 (Blues Brothers 2000). V katerem so, jasno, nalašč, razbili natanko en avtomobil več, da so na tak način dosegli nov rekord. A medtem ko je original kultna klasika, je bil drugi film bolj kot ne polomija, zato se posvetimo avtomobilu, ki je blestel v prvem filmu in za seboj torej puščal »pločevinasto razdejanje«, to pa je bil policijski dodge monaco letnik 1974, ki se ga iz filma spomnimo pod imenom bluesmobil.
Skoki, premeti, letenje…
Da, šlo je dobesedno za policijski avtomobil, ki ga je, potem ko za policijo ni bil več uporaben, na dražbi kupil Elwood Blues (Dan Aykroyd). Z njim, potem ko ga izpustijo po treh letih, pred zaporom pobere svojega brata Jaka (John Belushi) in mu ga opiše kot avto, ki ima »policijski motor, policijske pnevmatike in policijsko vzmetenje«. Nato se odpravita na obisk v sirotišnico, v kateri sta odrasla, in izvesta, da jo bodo zaprli, če ne plačajo 5000 dolarjev davka, zaradi česar se odločita znova zbrati svojo glasbeno skupino Blues Brothers Band, ki je v času, ko je bil Jake v zaporu razpadla, in zbrati potreben denar. No, od tu naprej je omenjeni blusemobil ena glavnih zvezd filma.
Začne se že z divjim begom iste noči, ko hočejo policisti zaradi 116 neplačanih kazni zaradi napačnega parkiranja aretirati Elwooda, nadaljuje pa s celim kupom neverjetnih avtomobilskih zasledovanj, v katerih bluesmobil vselej potegne daljšo in za seboj pusti kupe zverižene pločevine. Obenem mu uspe izvesti celo vrsto neverjetnih akrobacij, ki seveda nimajo nobene zveze z zakoni fizike. Bluesmobil tako med drugim preskoči reko pri dvignjenem dvižnem mostu, pri visoki hitrosti med vzvratno vožnjo se nenadoma ustavi in naredi premet nazaj, pri čemer poleti visoko v zrak in je tam kar nekaj dolgih sekund, policiji, ki zapre most, se izogne tako, da zapelje kar v reko in se pelje pod vodo…
Mehaniki na voljo 24 ur na dan
Za snemanje kadrov z bluesmobilom so uporabili 13 različnih avtomobilov, vsi pa so bili nekdaj v voznem parku kalifornijske avtocestne patrulje. Nekatere so predelali tako, da so vozili še posebno hitro, druge so uporabili v omenjenih akrobacijskih prizorih, enega pa za kader, v katerem je avtomobil, ko brata Blues iz njega izstopita, dobesedno razpadel. Prav ta prizor je bil še posebno zahteven, saj je eden od mehanikov avtomobil nanj pripravljal več mesecev.
Da je vloga bluesmobila pripadla prav dodgeu monacu, je kriv eden glavnih igralcev in ob Johnu Landisu tudi scenarist filma Dan Aykroyd, ki je ta avtomobil izbral zaradi tega, ker je šlo po njegovem mnenju za najbolj vroče vozilo ameriške policije v 70. letih. In še to: med omenjenimi uničenimi avtomobili je bilo največ policijskih, ki so neuspešno želeli ustaviti bluesmobil. Filmska ekipa je tako skupno kupila več kot 60 rabljenih starih policijskih avtomobilov, v času snemanja pa so imeli za popravila 24 ur na dan na voljo posebno mehanično delavnico.
