Sporazum so danes ob robu ministrskega srečanja o energetiki v Bruslju podpisali evropski komisar za podnebno in energetsko politiko Miguel Arias Canete, hrvaški minister za varstvo okolja in energetiko Tomislav Ćorić in madžarski državni sekretar za energetiko Andras Aradszki. Nepovratna sredstva bodo črpali iz instrumenta za povezovanje Evrope (Cef), je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Komisar Canete je ocenil, da gre za zgodovinski dan, ker so tudi na terenu uresničili energetsko unijo z izgradnjo manjkajočih povezav v energetski infrastrukturi, združevanju trga in izboljšanju varnosti oskrbe s plinom.
Povedal je, da bodo nepovratna sredstva omogočila oskrbo Hrvaške in Madžarske s plinom, okrepila diverzifikacijo virov energije v srednji in jugovzhodni Evropi ter tudi gospodarsko spodbudila celotno regijo.
Vrednost celotnega projekta terminala v Omišlju na Krku je ocenjena na nekaj manj kot 384 milijonov evrov. Zmogljivost terminala bo najmanj dve milijardi kubičnih metrov plina letno.
Na mednarodni razpis za sodelovanje pri postavitvi plavajočega plinskega terminala in izgradnje drugih infrastrukturnih objektov je oktobra prispelo 27 prijav. Od tega je bilo 13 prijav za dobavo terminala, ostale pa so se nanašale na objekte, ki bodo del podporne infrastrukture.
V LNG Hrvatska načrtujejo, da bodo investitorja izbrali v prvem četrtletju 2018. Prvi plin iz plavajočega terminala naj bi pritekel najkasneje v začetku leta 2020, saj mora biti v skladu s pogoji sofinanciranja EU terminal narejen do konca leta 2019.
Za hrvaško strateško energetsko investicijo je interes kazala tudi Slovenija, ki želi sodelovati pri izgradnji plinovoda za priključek na načrtovani terminal.
