Petarda lahko vzame tudi roko
V prazničnih dneh se po navadi poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Policisti vsako leto znova opozarjajo na previdnost pri ravnanju z njimi. Po splošnem mnenju je uporaba pirotehnike v zabavo le posameznikom, ostalim pa je takšno početje neprijetno, prav tako pogosto zbuja strah in občutek nelagodja. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov lahko povzroči številne telesne poškodbe, po preteklih izkušnjah pa nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje in opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroki, ki pri pokanju uporabljajo različne pripomočke (smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z jeklenimi pokrovi, bencin …).
Vsako leto prihajajo z urgentnega bloka Kliničnega centra podatki o poškodbah kot posledicah nespametnega ravnanja s pirotehničnimi sredstvi, od manjših poškodb, kot so opeklinske rane, prek obsežnejših, kompleksnih poškodb, ki imajo funkcionalne in estetske posledice, saj gre za poškodbe kosti in mehkih tkiv (žile, živci, kite, mišice), tkiva lahko propadejo tudi pozneje, zaradi umazanosti ran pa obstaja nevarnost okužb. Najhujše so visokoenergijske poškodbe, pri katerih funkcionalnosti žal ni več mogoče povrniti, sem sodita tudi izguba sluha in vida.
Akustična travma
Enkratna (petarda) ali kratkotrajna izpostavitev intenzivnemu zvoku (glasni koncert) lahko povzroči tudi akutno akustično travmo (Trauma acustica acuta). »V določenih primerih je dovolj že en močan hrupni dogodek, da se sluh za vedno poškoduje. Pri tem gre lahko na primer za strel oziroma eksplozije iz bližine, obisk glasnega diska ali eksplozijo. Opozorilni signal je kratkotrajno zmanjšanje slišne meje,« pojasnjuje Robert Lepener, direktor podjetja Neuroth, in za primerjavo opiše primer obiskovalca diskoteke, ki ob vrnitvi domov sliši slabše. »Morda se pojavi celo žvižganje ali zvonjenje v ušesih. Čutne celice v ušesu so izčrpane in so dale začasno odpoved. To kratkotrajno zmanjšanje se v veliko primerih popravi samo od sebe – toda ne vedno. Enkrat poškodovan sluh se ne bo nikoli več regeneriral,« opozarja Lepener, ki žogico nekoliko umiri, ko pravi, da je večja verjetnost, da pride do poškodb sluha, ko nam petarda poči tik pod nogami ali ko se med koncertom dalj časa zadržujemo ob izviru zvoka – zvočniku. »Če izpostavitev hrupu preneha, se naglušnost v nekaj dneh popravi, sicer se sluh poslabšuje. Simetrično sta prizadeti obe ušesi. »Bolniki so nezbrani, utrujeni in nervozni,« spregovori Lepener še o simptomih in svetuje takojšen obisk zdravnika. »Ta navadno pregleda sluh in v primeru izčrpanosti čutnih celic lahko predpiše terapijo, ki je lahko tudi infuzija s protivnetnimi zdravili in zdravili za boljšo prekrvavitev.«
In kako se zaščititi?
Biti pameten, ko nanese beseda o zaščiti pred hrupom, predvsem ko imamo v mislih nenadne eksplozije, je težko. »Kljub vsemu pa so čepki lahko zelo dobrodošli. Pravzaprav so čepki aktualni skozi vse leto, priložnostno, ali pa tudi dnevno, v primeru smrčanja partnerja, ali drugih motečih dejavnikov, ki lahko kratijo naš spanec. Čepki so primerni za vse, tudi za otroke. Silikonske čepke se vedno izdela po meri ušesa vsakega uporabnika,« razloži slušni akustik Iztok Capuder iz podjetja Widex.
V družbi pozorni tudi na naglušne
Naglušni imajo veliko težav v okoljih, kjer je veliko ljudi, posledično tudi hrupa, zato se takim okoljem večkrat izogibajo. »S kakovostnimi slušnimi aparati pa tudi taka okolja niso tako težavna, saj boljši aparati ločijo hrup od govora, kar čuti uporabnik pri razumljivosti govora,« pojasni Capuder in nadaljuje: »Osnovnejši modeli nimajo takih sposobnosti, zato je hrupno okolje lahko težava, posledično tudi stres in utrujenost. Dobri avtomatični modeli take težave v veliki meri odpravijo, seveda pa morajo uporabniki imeti realna pričakovanja, kajti tudi z dobrim sluhom v velikem hrupu ne slišimo oziroma razumemo vsega.« Dobra zaščita pred hrupom, kjer komunikacija ni potrebna v večjem obsegu, so lahko tudi čepki.
Ne pozabimo na živali
Številni skrbniki se bodo v prihajajočih dneh ukvarjali s tem, kako pomiriti svojega domačega ljubljenčka, ki mu pokanje petard pride tako do živega, da postanejo prazniki prej napor kot kaj drugega. Problem nastane še zlasti v primerih, ko je naš kuža že imel slabe izkušnje in se ob vsakem pokanju trese, sope, se slini in je prestrašen še dolgo po tem, ko neha pokati. Po navadi se mu zmanjša tek, na prostem pa ima rep vedno potisnjen globoko pod trebuh. Nekateri psi se ob poku tako prestrašijo, da v paniki celo uspejo zbežati. Pravega nasveta, kako pomagati hišnim ljubljenčkom, žal ni. V večernih urah, ko je pokanja predvsem v naseljih največ, ostanemo z njimi in jim damo vedeti, da ni nič hudega. Tistim, ki ne morejo brez pokanja petard, pa le v razmislek – ali je to res nujno početi?
Vir: priloga Nika
