Avstrijski ljudski stranki (ÖVP) in svobodnjakom (FPÖ) se je posrečilo končati koalicijska pogajanja v skladu s predvidenim terminskim načrtom. Tako bo Avstrija danes, ko bo novi kabinet zaprisegel predsednik države Alexander Van der Bellen, osem tednov po volitvah dobila novo vlado. Vodil jo bo najmlajši evropski ministrski predsednik, 31-letni konservativec Sebastian Kurz, njen podkancler pa bo svobodnjak Heinz-Christian Strache.
Referenduma o EU ne bo
V desetih izhodiščih (imenovanih svetilniki) in v nekaj manj kot 200 strani dolgi koalicijski pogodbi stranki med drugim napovedujeta nov slog vladanja, zmanjšanje birokratskega aparata in papiroloških ovir, davčno razbremenitev, ukrepe zoper starostno revščino oziroma za vzdržnost pokojninskega sistema, okrepitev policije in zaostritev priseljenske politike ter šolsko reformo. Marsikaj od tega je imela v programu že dosedanja socialdemokratsko-konservativna vlada, a vsaj za nekatere od omenjenih točk je mogoče pričakovati, da jih bo nova poskusila uresničiti bolj odločno.
Še najmanj je to gotovo za upravno reformo, kajti zmanjšanje pristojnosti dežel ali združitev različnih blagajn bo znova naletela na hud odpor prizadetih. Zato navzlic napovedim oziroma predvolilnim programom ta del koalicijske pogodbe ostaja med najbolj splošnimi, sploh izostala pa je ukinitev obveznega članstva v različnih zbornicah. Tukaj so se umaknili svobodnjaki, ki so v tem okviru popustili tudi pri zahtevi za razmeroma široko uvedbo neposredne (referendumske) demokracije. Še več, prag za obvezen razpis referenduma naj bi bil po novem postavljen pri 900.000 podpisih pod državljansko pobudo (glede na dosedanje pobude bolj ali manj nedosegljiva številka), izključena je možnost referenduma o avstrijskem članstvu v EU, vse druge pa bo pred morebitnim razpisom proučilo ustavno sodišče.
Zaprisega pred predsednikom danes
Na drugi strani svobodnjaki v koalicijski pogodbi niso dobili le odpravitve za sredino prihodnjega leta predvidene popolne prepovedi kajenja v gostinskih lokalih, temveč – in predvsem – ves varnostni aparat. Tako notranje kot obrambno ministrstvo bosta namreč vodila svobodnjaška ministra. S tem bodo »pod poveljstvom« desno-populistične FPÖ vse uniformirane osebe v Avstriji, ki nosijo strelno orožje, in seveda vse obveščevalne agencije. To je nemudoma zbudilo pomisleke ne le v vrstah opozicije, temveč tudi političnih analitikov in medijev, kajti praviloma sta bila v povojni Avstriji (razen v kratkih obdobjih enobarvnih vlad) represivna resorja zaradi slabih izkušenj izpred druge svetovne vojne strankarsko ločena.
Notranje ministrstvo bo kot nekakšno varovalko pred morebitnimi zlorabami dobilo konservativno državno sekretarko. To naj bi zahteval predsednik Van der Bellen, ki sta ga Kurz in Strache sproti seznanjala s potekom pogajanj in kadrovskimi rešitvami. Poleg tega je predsednik zahteval in v koalicijski pogodbi dobil izrecno izjavo o privrženosti vlade evropskim integracijam in vrednotam, zaradi česar glede na njegovo siceršnjo zadržanost med pogajanji ni pričakovati, da bi posegel po svojih ustavnih pristojnostih in vlade danes ne bi zaprisegel. Demonstrantov proti novi vladi pred njegovim in bližnjim kanclerskim uradom ne bo, saj bo policija udeležencem kar devetih različnih napovedanih protestnih shodov na široko zaprla dostope in jih zavarovala s 1500 policisti.
