Suhadolčanova ulica se vije tik ob začetku ali koncu, odvisno iz katerega konca gledate, Sračje doline, zelene doline ob potoku Črnuščica in je prava skoraj predmestna ulica. Ulico so poimenovali leta 1988, ko se je gradilo naselje hiš. Odločili so se, da jo poimenujejo po Leopoldu Suhodolčanu, koroškem pisatelju, ki se ga starejše generacije spomnijo po urednikovanju Kurirčka in v založbi Borec, mlajše pa po Krojačku Hlačku, Piku Dinozavru, Naočniku in Očalniku in drugih pisanih likih njegove otroške in mladinske proze. Je tudi tisti, ki se je leta 1961 spomnil bralne značke, šolskega bralnega gibanja, ki mlade spodbuja k branju. Leta 1988, ko so ulico poimenovali, je bilo ime Leopold Suhodolčan dobro znano ime. Zato ni jasno, zakaj so ulico mestni uradniki zapisali narobe kot Suhadolčanovo.
Tudi župniki so imena zapisovali po svoje
Njegova družina, predvsem njegov sin, tudi pisatelj, Primož Suhodolčan, si je večkrat prizadeval popraviti napako, a je ulica še vedno napisala narobe: »Nekajkrat sem klical na občino in so nam rekli, da je zdaj vse končano, da je to preveč dela, da bi morali vsi stanovalci spremeniti svoje dokumente, zemljiško knjigo in tako naprej in nazaj. Mislite, da bi bil kdo tiho, če bi bil namesto Plečnikov trg Plučnikov trg ali namesto Prešernov trg Prašernov trg?«
V uradnem sklepu tedaj še občine Bežigrad je zapisano, da se ulica imenuje Suhadolčanova, po pisatelju Leopoldu Suhodolčanu. Če so prav zapisali ime pisatelja, ni jasno, zakaj so napačno zapisali ulico. »Pač tako je in tako bo ostalo, ker je neki malomaren uradnik tako zapisal, nekdo naprej je požegnal in nekdo tretji je postavil,« meni Primož Suhodolčan, ki je še dodal: »Suhadolčan je Ljubljančanom bolj v ušesih kot Suhodolčan. To vsak dan občutim tudi sam. Pa saj veste, kako je bilo, ko so zadeve pisali v rojstne ali poročne knjige in urbarje. Kakor se je župniku ali pisarju zazdelo, tako je pač napisal. Mah, ena črka gor ali dol.«
Mestni občini Ljubljana uradno ni uspelo poslati odgovora o tem, zakaj je ulica napisana narobe in ali nameravajo zapis popraviti. Neuradno smo izvedeli, da nimajo arhiviranih nobenih zahtev po popravkih imenovanja ulice.
Kako je Dvořak postal Dvorak
Sploh pa to ni edina ljubljanska ulica, ki ima napačno napisano ali popačeno ime osebe, po kateri je poimenovana. Recimo taka je tudi Eipprova ulica v Trnovem – talec, po katerem je poimenovana, je bil Ernest Eypper. Podobna napaka pri zapisovanju tujih črk je tudi v zvezi z Dvořakovo ulico. V sklepu iz leta 1948 je bila zapisala kot Dvořakova ulica, a izvedena kot Dvorakova. Morebiti se kljukica na črki r zdi nepomembna, a je pomembna za izgovarjavo – češki skladatelj Dvoržak je naenkrat postal Dvorak.
Je pa mestnim uradnikom lani uspelo popraviti napako pri poimenovanju Kumerjeve ulice na Rudniku. Leta 2010 je bila imenovana po etnomuzikologinji Zlati Kumer, a kljub temu da je bila v sklepu označena z imenom Ulica Kumerjeve, je bila izvedena v moški obliki kot Kumerjeva ulica. Pet let so potrebovali, da so zamenjali table z napačno napisano eno črko in moško obliko spremenili v žensko.
In samo še opomba: Leopold Suhodolčan ima v Miklavžu na Dravskem polju in Šentilju v Slovenskih goricah pravilno poimenovani ulici.
