Wu Yongning si je pravil prvi kitajski rooftopper, po naše bi mu rekli plezalec po strehah, njegov padec v smrt pa si je minuli teden na družbenih omrežjih ogledalo 15 milijonov ljudi. Šestindvajsetletnik je z visenjem z roba Huayuan International Centra, stavbe z 62 nadstropji, hotel priti do 15.000 dolarjev vredne nagrade. Z njo bi plačal zdravljenje bolne mame in poroko, saj je dan kasneje svoje dekle hotel zaprositi za roko. Zdaj bosta mama in zaročenka lahko ta denar porabili kvečjemu za njegov pogreb.

Huayuan International Center, kjer se obiskovalci lahko povzpnejo le do 44. nadstropja, vsi tisti, ki želijo še bolj navzgor, pa morajo biti gosti hotela Grand Hyatt, se je za Wuja izkazal za prevelik zalogaj. Na posnetku, ki je hitro postal viralen, je mogoče videti fanta, kako zavihti noge s stavbe ter se samo z rokami oklepa roba, nato pa se dvigne in usede, da obriše rob. Vse to še enkrat ponovi, pred tretjim dvigom, preden se zavihti nazaj na streho, pa za trenutek postane, pogleda navzdol in pade.

Njegovo truplo je odkril čistilec oken, policisti in zdravniki pa so ugotavljali, da je padel približno 14 metrov globoko na teraso in umrl kmalu po padcu. Kdo je bil sponzor tega »podviga«, ni znano, njegova družina pa je za kitajski časopis The Xiaoxiang Morning Post povedala, da ga je Wu izvajal v upanju na denarno nagrado, ki bi jo dobil, če bi video postal viralen.

Plezalce spodbujajo tudi sponzorji

Če se mu podvig ne bi usodno ponesrečil, bi bil to za Wuja, ki je med svojimi privrženci dobil tudi vzdevek The Extreme, skoraj običajen dan. Zadnjih nekaj mesecev je spletni zvezdnik, ki je imel na tisoče sledilcev na različnih družbenih omrežjih, sploh kitajskem weibu, redno plezal na visoke stavbe kitajskih mest ter delal selfije. Brez varnostnih vrvi in vedno z eno roko na mobilnem telefonu, s katerim se je snemal in fotografiral.

Mladi na Kitajskem, v Rusiji in Dubaju zadnjih nekaj let vse pogosteje izvajajo vse drznejše akrobacije na visokih, novozgrajenih stavbah, ki rastejo skupaj z gospodarskim razcvetom v teh državah, k temu pa jih pritegnejo različni razlogi. Nekateri preganjajo depresijo, drugi iščejo adrenalin, tretji delajo šov in si gradijo imidž, četrti hočejo lepe posnetke, peti pa zaslužek. Ta kaplja od majic, plakatov in podobnega blaga, ki ga plezalci po strehah pod vzdevki, s katerimi so zasloveli na družbenih omrežjih, prodajajo svojim sledilcem, pa tudi od oglaševanja drugih blagovnih znamk. Podjetja so namreč ugotovila, da prek plezalcev po strehah, ki svoje podvige objavljajo na instagramu in youtubu, lahko učinkoviteje nagovarjajo mlade.

Med njimi je bil na primer Nike, ki je svojo športno opremo »za vse razmere« All Conditions Gear pospremil s promocijskim videom, v katerem s kapuco prekrit fant poplesava na robu visoke stavbe. Red Bull TV je v svoj program vključil podvige »urbanih raziskovalcev, ki tvegajo življenje na najbolj prepovedanih območjih na Zemlji«, med sponzorji pa se je znašla tudi ruska zavarovalnica. Financirala je enega od zračnih podvigov ruske manekenke Viki Odincove, ki pri dobrih 20 letih in več kot treh milijonih sledilcev na instagramu z vsako fotografijo, ki jo objavi s strehe stavbe, oglašuje vse, kar nosi in še kaj za zraven, od oblačil in nakita do kozmetičnih izdelkov.

Podoben problem ima Rusija

Wujevo smrt je ob njegovi zadnji objavi pospremilo 16.000 sočutnih in kritičnih komentarjev, medij China Daily pa je poudaril, da nekateri plezalci po strehah poskušajo z obscenimi in nevarnimi stvarmi zbujati pozornost in služiti. »Wu se je s plezanjem na visoke stavbe, ne da bi poskrbel za varnost, spravil v nevarnost in se potisnil do roba svojih meja, vendar to ne pomeni, da je to, kar je počel, šport,« so zapisali in skupaj z drugimi državnimi mediji pozvali k strožjemu nadzoru aplikacij za prenose v živo.

S podobnim izzivom kot Kitajska se je že pred dvema letoma srečala Rusija, kjer so se po več sto poškodbah ter več deset smrtnih primerih tudi na državni ravni spopadli s problematiko snemanja nevarnih selfijev. Mlada Moskovčanka se je na primer ustrelila v glavo, ko je delala selfi s pištolo v roki, dva moška v Uralu pa sta se razstrelila, ko sta držala bombo, ki sta ji izpulila varnostni zatič. »Kul selfi vas lahko stane življenje,« so takrat zapisali na notranjem ministrstvu ter objavili vrsto opozoril, na primer da vas selfi z orožjem lahko ubije. Za vsak primer so jih pospremili še z vizualnimi sporočili, podobnimi prometnim znakom, med katerimi sta tudi znak, na katerem se človek fotografira pred prihajajočim vlakom, ter možic, ki stoji na strehi in se drži za anteno.