Ob končevanju Plečnikovega leta 2017 je v začetku decembra izšla knjiga o umetnikovih delih Plečnikova arhitektura v Ljubljani Andreja Hrauskyja. Hrausky, ki je tudi sam arhitekt, avtor več knjig in poznavalec Plečnikovega dela, pravi, da skuša knjiga »razložiti Plečnikovo arhitekturo – kako jo gledati, kako videti in kako razumeti«. Delo, ki je izšlo sočasno v slovenski in angleški izdaji, predstavlja arhitekturo in drugo ustvarjanje arhitekta Jožeta Plečnika, ki je podobo današnje Ljubljane ustvarjal od leta 1921, ko se je iz Prage vrnil v rojstno Ljubljano, pa vse do njegove smrti leta 1957.
Andrej Hrausky, velik poznavalec Plečnikove arhitekture in častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, je bil več kot dvajset let direktor arhitekturne galerije DESSA v Ljubljani. Organizira razstave doma in v tujini, piše in predava o arhitekturi. Je član uredništev revij AB (Ljubljana) in Arch (Bratislava), do nedavnega tudi Architektur Aktuell (Dunaj). Bil je član številnih mednarodnih žirij za arhitekturna priznanja in slovenski komisar za arhitekturni bienale v Benetkah leta 2004. Je soavtor (z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom) petih knjig o Jožetu Plečniku in soavtor (z Janezom Koželjem) arhitekturnega vodnika po Ljubljani in knjige o Maksu Fabianiju. V tujini je imel več kot 45 predavanj o slovenski arhitekturi, objavil je več kot 80 člankov v tujih strokovnih medijih. Bil je predsednik Društva arhitektov Ljubljana in Zveze društev arhitektov Slovenije. Januarja 2017 je pri založbi Lili in Rosa izdal knjigo Simboli v Plečnikovi arhitekturi.
V knjigi tudi tisto, česar ni več
Avtor je v knjigi razloge za njen nastanek opisal takole: »Jože Plečnik se je najbolj poistovetil s svojim rojstnim mestom, ki ga je urejal z največjo ljubeznijo. Zato je prav, da njegova prizadevanja prepoznamo, razumemo in cenimo. Za to je galerija DESSA leta 1997 izdala vodnik po arhitekturi z naslovom Plečnikova Ljubljana. Knjižica, ki smo jo napisali Janez Koželj, Damjan Prelovšek in avtor omenjenega vodnika, je bila prvi poskus zajeti vsa arhitekturna dela Jožeta Plečnika v Ljubljani, tudi tista, ki jih ni več. V dvajsetih in več letih se je marsikaj spremenilo. Nekateri objekti so obnovljeni, drugi so izginili, tretjim grozi uničenje. Po drugi strani so na dan prišli novi viri, Plečnikov arhiv je bolj urejen in dostopen, dojemanje arhitektovega dela se je spremenilo. Predvsem pa je stara knjiga že davno razprodana. Plečnikovo leto, ko se spominjamo 145. obletnice njegovega rojstva in 60. obletnice smrti, je primeren čas, da sem se projekta znova lotil. Z novim arhivskim gradivom, z novimi fotografijami in tudi novim besedilom. To je nekoliko obsežnejše, saj sem želel podrobneje predstaviti tudi okoliščine nastanka Plečnikove Ljubljane. Pozoren bralec bo lahko med vrsticami spoznal nekdanje življenje Ljubljančanov.«
Sozaložnika knjige sta Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), ki upravlja Plečnikovo hišo, in DESSA, edina slovenska galerija, specializirana za arhitekturo. Kot so poudarili v MGML, so želeli vnovično odprtje Plečnikove hiše dopolniti s strokovno knjigo o njegovem delu. V knjigi je znova temeljito pregledano arhivsko gradivo, nove fotografije Plečnikove Ljubljane so postavljene ob arhivske, predstavljena so nekatera nova spoznanja o številnih Plečnikovih ljubljanskih projektih. Svoj pečat sta delu dodala oblikovalec Žak Prinčič in arhitekturni fotograf Miran Kambič. Knjiga je lahko hitro berljiv priročnik za iskalce prikazane arhitekture ali – zaradi povečanega in aktualiziranega obsega – sestavni del knjižnih zbirk.
