Poslanci so danes zavrnili vsa tri dopolnila k noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in samo novelo. Zasebne osnovne šole bodo tako še naprej prejemale 85 odstotkov javnih sredstev tako za obvezni kot za razširjeni del programa z javno veljavnostjo. Takšen je izkupiček več mesecev trajajočih vročih razprav o tem, kako uresničiti ustavno odločbo, po kateri bi morali obvezni, standardni program zasebnih osnovnih šol financirati 100-odstotno.
Poslanci so najprej pričakovano zavrnili identični dopolnili SDS in NSi, po katerih bi tako obvezni kot razširjeni del programa financirali 100-odstotno. Po mnenju desne opozicije bi le s sprejemom njihovega dopolnila uresničili ustavno odločbo, saj je, kot so poudarjali, v zasebnih osnovnih šolah z javno veljavnim programom obvezen tudi razširjeni del, se pravi jutranje in popoldansko varstvo, krožki, neobvezni izbirni predmeti in učna pomoč. Država bi zato v skladu z ustavno odločbo morala oba dela javno veljavnega programa financirati v celoti.
Cerar: Gre za dober kompromis
Nato so s tesno večino zavrnili tudi dopolnilo SMC, ki ga je vložilo 12 poslancev. Po tem dopolnilu bi obvezni del javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol financirali 100-odstotno, razširjenega pa 65-odstotno. Za to dopolnilo je glasovalo 29 poslancev, proti pa 30.
Tako premier Miro Cerar kot predsednik državnega zbora Milan Brglez sta v zadnjih dnevih poudarjala, da gre za dober kompromis, ki bi omogočil, da se finančni položaj zasebnih osnovnih šol ne bi poslabšal, in pozvala poslance, naj ga sprejmejo. A se s tem tudi poslanci dela koalicije očitno niso strinjali. V SD so ostali pri stališču, da bi bilo treba spremeniti 57. člen ustave, v opozicijski Levici pa so vztrajali, da mora javno ostati javno, zasebno pa zasebno,
Ker so poslanci zavrnili vsa dopolnila, so glasovali še o noveli zakona in jo zavrnili s 33 glasovi proti in 30 za. Prvotno je novela, ki so jo pripravili na ministrstvu za izobraževanje in vsebuje tudi številne varovalke, ki varujejo kakovost zasebnih šol, določala 100-odstotno financiranje obveznega dela programa zasebnih šol z javno veljavnostjo in 85-odstotno financiranje razširjenega dela. Nato je odbor za izobraževanje podprl dopolnilo DeSUS, po katerem bi obvezni del prav tako plačali 100-odstotno, toda razširjenega dela programa sploh ne bi financirali. V SDS, NSi in SD so opozorili, da bi v primeru sprejema takšne rešitve bistveno poslabšali finančni položaj zasebnih osnovnih šol in otrok v njih, s tem pa bi posegli v že pridobljene pravice šol in kršili drugi člen ustave.
Dvojno neustavni zakon
Zakon bi bil tako dvojno neustaven. Prav iz tega razloga ni novele podprl predsednik državnega zbora Milan Brglez. Kot je dejal, si je ves čas prizadeval, da bi zakon spremenili tako, da bi bil skladen z odločbo ustavnega sodišča, in »v upanju, da bo razprava čim bolj strokovna in čim manj ideološka«. A se to ni zgodilo. Stranke, leve in desne, so v razpravi uporabljale ideološko kladivo, je dejal in pribil, da bi bilo treba otroke zaščititi »pred nami samimi«.
