Potem ko je evropska komisija v začetku meseca predstavila svoj predlog obsežnih reform v evropski monetarni strukturi, so prvo razpravo na drugem dnevu zadnjega vrha EU v tem letu opravili še evropski voditelji. Vendar kaj več od nadaljevanja razprave, ki poteka že mesece, niti izmenjava mnenj ob zajtrku ni prinesla. Razhajanja med severom in jugom integracije o obsegu in vsebini reform so še vedno precejšnja.
Čeprav je bilo pričakovati, da bodo po že predstavljenih predlogih evropske komisije za reforme monetarne unije evropski voditelji razpravljali o sprejemljivosti teh zamisli, so se odločili razpravo preložiti in jo v prihodnjih mesecih začeti z drugega konca. Namesto o tehničnih rešitvah preoblikovanja evropske finančne arhitekture bodo najprej na ravni evropskih finančnih ministrov, zatem pa še na ravni evropskih voditeljev razpravljali o strateški usmeritvi evrskega območja v prihodnjih petih oziroma desetih letih. Države EU so tako naredile korak nazaj. Številni ekonomisti so pred sprejetjem reform evropske monetarne unije opozarjali, da se mora EU odločiti, kakšna integracija želi biti in v katero smer namerava voditi evrsko območje.
Marca skupni francosko-nemški predlog
Reformni predlogi evropske komisije, ki je v svojih zamislih delno nasprotovala idejam francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ostajajo predmet za nadaljnjo razpravo. Povsem nejasno pa je, kolikšen obseg reform evrskega območja so evropski voditelji še pripravljeni izvesti. Včeraj so se namreč ob obrnjeni logiki iskanja reform za evrsko območje strinjali le še o dveh zadevah. Dokončati želijo bančno unijo, kjer se še vedno pojavljajo različna mnenja o njenem tretjem stebru – zavarovanju bančnih vlog komitentov. Prav tako nameravajo nadaljevati preoblikovanje Evropskega stabilizacijskega mehanizma v Evropski denarni sklad, kar je sicer predlagala evropska komisija. Za zdaj je potihnilo omenjanje posebnega finančnega ministra za evrsko območje, ki bi imel svoj proračun (predlog Macrona), ali vzpostavitev finančnega ministra za celotno EU kot nekakšnega superkomisarja, ki bi predsedoval tudi evroskupini (predlog komisije).
Niti francosko-nemški dvojec nobene od teh zamisli včeraj ni omenjal. Macron in Merklova sta sicer vnovič izkazovala enotnost in željo, da s svojimi iniciativami popeljeta Evropsko unijo naprej. Napovedala sta, da bosta marca predstavila svojo zamisel o reformah evra in evropske monetarne unije. Do takrat naj bi se končala nemška koalicijska pogajanja. »Potrebujemo trdno Nemčijo, da se premaknemo naprej,« je dejal Macron in hkrati nakazal, da bi lahko opustil katero od svojih reformnih zamisli, če zanjo ne bi bilo podpore v Evropi. Spremembe monetarne unije bi se po oceni Merklove sicer morale osredotočiti na izboljšanje konkurenčnosti Evrope. Posebni vrh evrskega območja bo sklican marca, vendar naj bi voditelji odločitve o reformah sprejemali na junijskem vrhu EU.
