Zdaj pa si predstavljajte leto 2030, ko naj bi bilo v skladu z vladno strategijo na slovenskih cestah 200.000 električnih avtomobilov ali čez palec 400-krat več, kot jih je danes. Če se sprijaznimo z razlago stroke, da je energije za njihovo vsakodnevno napajanje dovolj, je ključno vprašanje gotovo, kakšna bo cena elektrike in kako bomo to elektriko pridobivali. Če jo bomo namreč na umazan način, kot je trenutno praksa v Sloveniji, električni avto, katerega ogljični odtis je v času uporabe resda enak nič, nima posebnega smisla. Da pa bi večino energije pridobivali iz obnovljivih virov, vsaj iz vladne strategije ni zaznati. Kakšna bo njena cena, prav tako ne. Morala pa bo biti višja, občutno višja. Razlog?
Državni proračun namreč polnijo fosilna goriva, katerih poraba bo ob uresničevanju strategije močno padla, dizli pa naj bi izginili z obličja zemlje, saj bodo v hibridih električnemu motorju v veliki večini pomagali bencinarji. Razen če se seveda zgodi manjši čudež in bodo izpusti motorjev z notranjim zgorevanjem padli pod kritično mejo 50 gramov na prevoženi kilometer.
V Sloveniji trenutno vlada gospodarska rast, ki prevedeno pomeni, da poraba energije narašča. Večji je standard, večje so potrebe ljudi. Če torej menimo, da se bo gospodarska rast nadaljevala, bo električno omrežje v navzočnosti vse več električnih avtomobilov dodatno obremenjeno, velika vlaganja pa bodo potrebna predvsem za zagotavljanje ustrezne moči za polnjenje vozil Slovencev, ki živijo v blokovskih naseljih. Na Fužinah denimo, kjer živim, lahko trenutno polnilnice preštejemo na prste ene roke.
Astronomska vlaganja bodo ceno elektrike zagotovo podražila, in to veliko prej, kot bo večina v svojo garažo zapeljala električni avto. Trenutni sistem pa je tak, da infrastrukturna vlaganja plačujemo vsi lastniki električnega priključka. Bomo mirno sprejeli dejstvo, da bodo že jutri zneski na položnicah višji, pa čeprav večina od polnilnic še dolga leta ne bo imela nič? Ali pa bo obremenitev pravična in bodo več plačevali le tisti, ki potrebujejo večjo moč in povzročajo čezmerno porabo?
Da bo prihodnost mobilnosti obarvana električno, seveda ni nikakršnega dvoma, le vprašanj brez odgovora je v tem trenutku še preveč. Tudi zato se zdi, da so z vladno strategijo pohiteli z željo, da ne bi zamudili francosko-nemškega vlaka. Zameriti se bogatim, ki vodijo igro in odločajo, namreč nikoli ni pametno.
