Poslanci SDS so želeli s predlagano rešitvijo omogočiti, da bi se zasebna lastnina lahko uporabila v tržne oz. komercialne namene. Predlagali so, da določbe ne bi veljale za posredovanje prevoza med fizičnimi osebami ali med podjetjem z licenco in fizično osebo, postavili pa so tudi nekatere pogoje. Da teh prevozov ne bi smeli opravljati vozniki začetniki oz. mladi vozniki, da bi morali imeti zavarovane tudi sopotnike in da teh prevozov ne smejo opravljati tisti, ki imajo kazenske točke.
»Menimo, da bi s tem predlogom odprli nekaj novega, da bi stopili v korak s časom, da ne moremo več zapirati oči pred modernizacijo,« je v sredo v splošni razpravi predloga novele poudaril Žan Mahnič (SDS).
Uber kot simbol ekstremne prekarizacije
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je medtem ocenil, da predlog zakonske podlage ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne zagotavlja enakopravnega dostopa do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju upravljanja javnega prevoza potnikov in ne omogoča učinkovitega nadzora.
Predlagana zakonska rešitev ne zagotavlja možnosti nadzora nad izvajalci z vidika delovne in davčne zakonodaje, tudi ni usklajena z zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki urejajo pogodbeni odnos med naročnikom prevoza in prevoznikom. Po tem zakonu mora prevoznino prevozniku plačati potnik, če bi v tem primeru dodatno uvedli posrednike, bi morali prilagoditi tudi zakon o prevoznih pogodbah, je še dejal Potisek.
V poslanskih skupinah SMC, SD, DeSUS in Levica so delili mnenje vlade, da predlagana rešitev omogoča neenakopraven dostop do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju javnega prevoza potnikov in ne omogoča aktivnega nadzora nad tem. Poudarili so tudi, da bi bila predlagana novela namenjena določenemu podjetju, Uberju, ki da je tudi simbol ekstremne prekarizacije.
Poslance SDS so podprli le v poslanski skupini NSi, kjer so delili mnenje, da prihajajo nove tehnologije in da tehnologija prehiteva zakonodajo.
