»Vsi bolniki, ki niso sposobni za poseg, imajo skrbnika, ki je z njimi v rednem stiku in jih takoj, ko so sposobni za poseg, uvrsti na prednostni seznam,« pravi Radoslav Marčan, direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra. S prečiščevanjem seznamov in s pomočjo enkratnega državnega programa skrajševanja čakalnih vrst so bistveno skrajšali čakalne vrste, stabiliziral pa se je tudi priliv na čakalne sezname.
Pred tem so imeli na seznamu čakajočih redno okoli 400 bolnikov, ki so na poseg čakali več kot dopustnih 12 mesecev. »Ob prečiščevanju seznama se je izkazalo, da je bilo kar 84 odstotkov teh za poseg nesposobnih,« izpostavlja Marčan.
Čakalne vrste uspešno prečiščujejo tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer so za to ustanovili administrativno telo. »Administrativni delavci takoj, ko je bolnik napoten na operativni poseg, pregledajo njegovo dokumentacijo in preverijo, ali izpolnjuje pogoje za operacijo,« je povedal strokovni direktor Milivoj Piletič in dodal, da v čakalno knjigo vključijo le tiste, ki so pripravljeni. Kličejo jih mesec in ponovno deset dni pred operacijo. Nekateri bolniki morajo pred vpisom v knjigo opraviti še dodatne preglede in diagnostiko, kar se lahko zavleče. Uspešno so skrajšali vrste zlasti na radiologiji, ki so skokovito porasle ob zagonu urgentnega centra.
Decembra manj posegov
»Še vedno so pogosti tudi primeri, ko bolniki odklanjajo operacije pred prazniki,« opozarja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved, kjer so jim iz Splošne bolnišnice Jesenice nedavno sporočili, da je bilo le sedem od 81 klicanih bolnikov pripravljenih sprejeti poseg v decembru v dnevni bolnišnici in 25 od 110 klicanih za bolnišnični poseg.
Bolniki pogosto odklanjajo tudi posege v juliju in avgustu. A že prihodnje leto ne bo več tako, saj bodo imeli z novelo pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah bolniki brez navajanja razlogov možnost odpovedati termin le enkrat in vsaj deset dni prej, sicer pa se bodo morali za tri mesece umakniti s seznama. »Z novelo pravilnika, o katerem se je včeraj končala javna razprava in bo začel veljati 21. januarja, na čakalnih seznamih tudi ne bo več pacientov, ki se ne strinjajo z izvedbo ali pa jim zdravstveno stanje ne omogoča izvedbe storitve. Če ne bosta izpolnjena oba pogoja, se bo paciente črtalo, veljati pa bo prenehala tudi napotna listina,« pojasnjuje Medvedova. Dodaja, da se bodo tako za napotitev na specialistični poseg odločali le tisti in takrat, ko bodo na to zares pripravljeni. Kot še pravi, poleg neprečiščenih seznamov čakalne dobe podaljšuje tudi staranje populacije in izrazito povečanje napotovanj na sekundarni zdravstveni nivo. Od leta 2007 do 2017 je bilo na sekundarni nivo napotenih 30 odstotkov več bolnikov, stopnja hospitalizacij se je povečala za 13 odstotkov, število obiskov na primarni ravni pa se medtem ni bistveno povečalo.
Vrste so že krajše
Skladno z novelo zakona o pacientovih pravicah, ki prinaša realne sezname čakajočih na zdravstvene storitve, naj bi tudi naslednje leto zagotovili denar za skrajševanje čakalnih vrst, čeprav vlada o enkratnem državnem programu, ki se je že izvajal v preteklih dveh letih, še ni odločala, je povedala Medvedova. V okviru letošnjega enkratnega programa naj bi realizirali za 19,7 milijona evrov zdravstvenih storitev, v bolnišnicah pa so opravili 5183 dodatnih posegov v vrednosti 12,1 milijona evrov. Lani je bilo v okviru tega programa opravljenih za 5,3 milijona storitev. Najbolj so skrajšali čakalno dobo za koronografijo, in to kar za 43 odstotkov pri napotnici hitro in za 63 odstotkov pri napotnici redno. Za operacijo na stopalu se je pri napotnici hitro skrajšala za 18, za operacije kile za 15, za operacije hrbtenice pa za 11 odstotkov.
