Prihodnje leto bo minilo sto let od smrti pisatelja in dramatika Ivana Cankarja, toda že pred začetkom tako imenovanega Cankarjevega leta smo priča povečanemu zanimanju za njegovo delo, nemara tudi zato, ker se zdi v mnogih pogledih še danes izredno aktualno. Med številne projekte, ki se bodo v teh in prihodnjih mesecih tako ali drugače navezali na Cankarjevo življenje in opus, spada tudi večplastni Cankar v stripu, v okviru katerega je za zdaj izšel komplet treh stripovskih izdaj, pridružila pa se mu je še šolarjem in dijakom namenjena gledališka predstava.
Posodobljene interpretacije
Projekt so zasnovali v pred dvema letoma ustanovljenem zavodu Škrateljc, ki ga vodi Uroš Grilc. »Obletnica je priložnost, da poskusimo današnjim bralcem, zlasti seveda mladim, na sodoben in komunikativen način približati Cankarjevo delo,« meni Grilc. »Njegova literatura je tudi v današnjem času aktualna in navdihujoča, toda pisatelj nima ustreznega mesta v narodovi zavesti.«
Cankar v stripu je nastal s sodelovanjem številnih strokovnjakov, avtorjev in ustanov, s pomočjo uveljavljenih piscev in ilustratorjev pa so nastale neobičajne interpretacije treh Cankarjevih del, ki tvorijo čvrsto, povezano celoto: tako sta se Andrej Rozman - Roza in Damijan Stepančič lotila drame Hlapci in ustvarila strip Hlapci – ko angeli omagajo, Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina sta po motivih zbirke črtic Moje življenje spisala in izrisala Moj lajf, Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta povest Hlapec Jernej in njegova pravica preoblikovala v stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica.
Subverzivni kot Cankar sam
In zakaj ravno strip? »To je medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v širše kontekste: zgodovinske, kulturne in politične,« pojasnjuje Grilc. »In ker je strip ravno tako subverzivna forma, kot je bilo pred več kot sto leti subverzivno Cankarjevo ustvarjanje.« Vsem trem knjigam so dodane tudi spremne besede: tako je Mladen Dolar prispeval svežo interpretacijo Hlapcev, Matic Kocijančič je vzel pod drobnogled Hlapca Jerneja in njegovo pravico, urednica trojice izdaj Ženja Leiler pa se je posvetila biografskemu kontekstu dela Moje življenje.
Vendar pa Cankar v stripu ni zgolj knjižni projekt, pravi Grilc, temveč »kampanja za spodbujanje branja Cankarja in knjig nasploh« ter poskus, kako predrugačiti odnos Slovencev do pisatelja. Trojici zgodb v knjižno-stripovskem kompletu (ta je na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu dobil tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo v kategoriji strip in karikatura) bodo namreč v prihodnjem letu sledile različne aktivnosti na področjih gledališča, lutkovne umetnosti, likovnih razstav, delavnic in humanistike. Vzporedno s stripi je že nastal gledališko-stripovski performans Cankar strip, ki so ga premierno uprizorili pred tremi tedni v Cankarjevem domu, prihodnje leto pa bo gostoval po slovenskih in zamejskih šolah. V njem nastopajo že omenjeni Roza, Pižama in Gombač, zrežiral ga je Grilc, za glasbo je poskrbel trio Širom, za oblikovanje pa Petra Černe Oven.
