Več kot očitno gre pri Celici za vprašanje (porazdelitve) denarja in ne za vprašanje, kdo je ali bo lastnik Celice, kdo je ali bo upravitelj tega objekta. Če bi resnično želeli, da se delovanje Celice »dolgoročno uredi«, ohrani »kulturna dediščina« in »nadaljuje umetnost« v Celici, moje pobude ne bi označevali kot »sovražnega prevzema Celice«. Po mojem predlogu se namreč ne bi zaprla nobena vrata za nadaljnje delovanje kulturnikov in umetnikov, po drugi strani pa bi prišli do dolgoročne ureditve in zaščite kulturne dediščine objekta.
Tako pa imamo na eni strani željo po obogatitvi proračuna MOL z 2,34 milijona evrov in s tem izgubo pomembnega objekta za Ljubljano, na drugi strani pa imajo (za petletko 2012–2016) vsaj za 185.000 evrov razlogov, da ne glede na lastništvo in upravljalca prevladujejo s svojim kulturnim programom v Celici. Če bi bila občina pripravljena prodati objekt zavodu Šouhostel oziroma novemu lastniku upravitelja po polovični ceni, pa ne bi bilo protesta trenutnih akterjev proti prodaji Celice. Kot tudi niso protestirali, ko so pomagali, da ta isti zavod ni več last ljubljanskih študentov.
Številna ljubljanska kulturna društva, tudi tista s statusom delovanja v javnem interesu, lahko le sanjajo o takih zneskih. Privilegij delovanja v Celici ne pride z neomejenim trajanjem mandata in če je Celica v javni domeni, mora biti odprta za nove vsebine, za preizkus programa, za več mladinskih vsebin. Območje Metelkove zagotovo potrebuje mladinski center, ki se odlično ujema z delovanjem mladinskega hostla, katerega vodenje pa ni kvantna fizika, kot želijo nekateri prikazati. Kot predsednik sveta za mlade MOL, posvetovalnega telesa občine, se soočam s številnimi žalostnimi zgodbami mladih, ki bi jih lahko mladinski center na Metelkovi preprečil in številnim mladim dal (nov) veter v krila. Vsako mladinsko vprašanje, v tem trenutku tudi Celice, ni vprašanje samo dogajanja na Metelkovi, ampak je vprašanje prihodnosti mesta kot celote. V tem delu Metelkove ni prostora za dobičkonosne dejavnosti. Naj bo to priložnost vsaj za delno samofinanciranje javnega zavoda in s tem za manjše izdatke za ljubljanski proračun.
Zakaj je to odlična priložnost, da Celica ponovno pride pod javno domeno, sem zapisal tudi v obrazložitvi svoje pobude: »S tem, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani prodala ustanoviteljske pravice zavoda Šouhostel, in ob dejstvu, da se najemna pogodba s tem zasebnim subjektom izteče ob koncu tega leta, se Mestni občini Ljubljana kot lastnici objekta hostla Celica ponuja priložnost, da prevzame upravljanje hostla in dejavnosti v tem objektu nadgradi z mladinskim centrom in kulturnim prostorom, ki bo prvenstveno namenjen kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju mladih in promociji njihovega dela. Območje Metelkove potrebuje mladinski center, ki bo ponudil prostor in organizirano kakovostno preživljanje prostega časa za mlade in tudi za mlade goste našega mesta. Po drugi strani pa tudi mladinske organizacije in organizacije za mlade potrebujejo mladinski hostel, ki jim bo omogočil uspešno izvajanje mednarodnih projektov v Ljubljani. Številne slovenske občine imajo mladinske centre in hostle pod eno streho, v Ljubljani pa imamo javni zavod Mladi zmaji, ki je takšno uspešno zgodbo sposoben speljati v glavnem mestu Slovenije, ki bi prinesla tudi del samofinanciranja delovanju Mladih zmajev.«
Denis Striković ljubljanski mestni svetnik