Po trinajstih letih naslov spet v Ljubljano

Mariborčani, s kar 16 naslovi serijski zmagovalci državnih klubskih prvenstev, tudi tokrat niso igrali podrejene vloge. Večino lige so prevladovali in učinkovito dobivali dvoboje. Ljubljančani, novinci v državni ligi, so v svoje vrste privabili štiri od sedmih aktivnih slovenskih velemojstrov in veljali za papirnate favorite. Po neprepričljivem začetku je hitro postalo jasno, da bodo za naslov morali dobiti medsebojni obračun z Mariborom v sedmem krogu. V napetem dvoboju jim je uspelo in postali so šele šesti klub od leta 1991, ki je osvojil osrednje slovensko šahovsko tekmovanje. Prestolnica je na naslov čakala vse od leta 2004, ko je zmagal Ljubljanski šahovski klub; klub z bogato zgodovino, ki pa v tekmovalnem smislu že leta ne obstaja več. Od leta 2012 do letos Ljubljana ni premogla niti enega samega prvoligaša, kar nekaj pove tudi o stanju in statusu šaha v Sloveniji. V zadnjih letih se je klubsko življenje – z izjemo Maribora – premaknilo v manjša, a organizacijsko in finančno urejena okolja. Lep primer je Novo mesto, kjer so se po lanskem srebru tokrat veselili brona. Iz lige so ob šibkem Zagorju nenadejano izpadli Ptujčani, trikratni prvaki, ki so pričakovali boj za medalje. Ker se v ligo vračata nekoč stabilna prvoligaša Nova Gorica in mariborski Branik, pa nas vseeno čaka napeta sezona.

Sistem tekmovanja – enokrožna liga deseterice – je redna tema pogovorov. Na dlani je, da ima Slovenija premalo solidnih in aktivnih šahistov pa tudi denarja za deset klubov, ki lahko ponudijo gledljivo državno ligo. Optimalna rešitev, dvokrožna liga šestih klubov, za zdaj že po naravi stvari nima možnosti; marsikdo bi namreč z glasom za zmanjšanje lige zavestno ogrozil prvoligaški status svojega kluba. A pustimo se presenetiti.