Po lanski za mnoge šokantni oprostilni sodbi haaškega sodišča v sojenju Vojislavu Šešlju se je tožilstvo hitro pritožilo in danes se je v Haagu začel prizivni postopek. Le da ta ne poteka več pred haaškim sodiščem, saj se njegov mandat po 24 letih delovanja izteka, ampak pred posebnim mehanizmom za mednarodna kazenska sodišča, ki bo opravil delo, kar ga je še ostalo.
»O ključnih vprašanjih v tej zadevi ni bilo razsojeno na pravilen način,« je prvi dan prizivnega postopka dejal danski tožilec Mathias Marcussen. Po njegovem se lanska oprostilna sodba močno razlikuje od vseh dosedanjih sodb haaškega sodišča. V njej piše, da je bila velika Srbija politični projekt, ki ni kaznivo dejanje, da je Šešelj prostovoljce na Hrvaško in v BiH morda pošiljal za obrambo Srbov ter da so njegovi hujskaški govori lahko služili predvsem dviganju morale srbskim vojakom.
Voditelj Srbske radikalne stranke je pred začetkom sojenja za televizijo Pink ponovil, da ga v Haag ne bo: »Haaško sodišče me ne zanima več. Nikoli več ne bom šel prostovoljno tja.« Šešelj se je februarja 2003 prostovoljno odpravil v Haag, šele leta 2007 se je proti njemu začelo sojenje, ki je bilo dolgotrajno in polno incidentov. Novembra 2014, po več kot 11 letih pripora, so ga izpustili iz jetnišnice v Scheveningenu, da bi mu omogočili zdravljenje raka. Šešelj tudi zavrača sodelovanje v prizivnem postopku prek videopovezave. »Tega sploh ne bom gledal. Nimam časa. Sodbo pa naj pošljejo po pošti,« je rekel. V Haagu so morda celo veseli, da jim ne bo sedel nasproti verbalni nasilnež, ki je v letih 2007–2012 pogosto žalil sodnike, tožilce, prevajalce, priče in celo svojega odvetnika.
Šešelj je bil sicer že leta 1984 kot velikosrbski nacionalist obsojen na osemletno zaporno kazen, ki mu jo je vrhovno sodišče v Beogradu zmanjšalo na dve leti. Ob obisku v ZDA leta 1989 mu je Momčilo Đujić, med drugo svetovno vojno voditelj kninskih četnikov, podelil naziv četniški vojvoda. Iz četniške tradicije je izhajala tudi paravojaška skupina Beli orli, ki je pripadala Šešljevemu ultranacionalističnemu gibanju in je zagrešila več pokolov nad muslimani. V Haagu pa je Šešlju uspelo dokazati, da mu Beli orli niso bili podrejeni. Vsekakor pa je v letih 1991–1993 s svojimi šovinističnimi izjavami spodbujal srbsko nasilje nad Hrvati in Bošnjaki.
