Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik je v avgustovskem izrednem poročilu seznanil upnike SK Branik, da je na podlagi prejete dokumentacije od vodstva kluba razvidno, da sta tako SK Branik kot ŠC Pohorje za nemoteno obratovanje žičniških naprav in objektov na Mariborskem Pohorju med letoma 2001 in 2010 zagotovila znatna lastna finančna sredstva, ki pa niso bila v celoti povrnjena s strani Mestne občine Maribor kot lastnice te infrastrukture.
Med današnjim zaslišanjem na sodišču je Pustatičnik potrdil, da dolg občine do SK Branik, ki je v stečaju od lanskega poletja, znaša nekaj več kot 1,7 milijona evrov. Več ni znal povedati. Njegova ocena izhaja iz dokumentacije, ki mu jo je predložilo nekdanje vodstvo kluba, nobeden od drugih upnikov pa temu ni oporekal. Za morebitno poplačilo dolga bi morali v pravdo, za kar pa se v stečajnem postopku zaenkrat niso odločili, saj nimajo denarja za to.
Po Ratajevih besedah je pričanje stečajnega upravitelja še en dokaz za to, kar trdi vse od začetka sojenja. Torej, da nista ŠC Pohorje in SK Branik oškodovala mariborske občine temveč obratno.
Rataj in Jesenšek bi naj občini neupravičeno zaračunala 60.000 evrov
Nekdanjemu direktorju ŠC Pohorje in SK Branik Dragu Rataju ter takratnemu vodji Pohorske vzpenjače Srečku Jesenšku obtožnica očita, da sta v letih 2008 in 2009 mariborski občini neupravičeno zaračunala 60.000 evrov za vzdrževalna dela na vzpenjači, ki pa naj nikoli ne bi bila opravljena.
V dosedanjem sodnem postopku se je nekako izkristaliziralo, da predloženi računi dejansko niso odražali dejanskega stanja na terenu, a po trditvah Rataja in Jesenška tu ni šlo za oškodovanje občine, saj so bila zahtevana dela vedno opravljena, celo v večjem obsegu, kot jih je občina dejansko plačala.
Glavni odgovorni za sporne račune naj bi bil po trditvah obtoženih nekdanji tehnični vodja Pohorske vzpenjače Robertino Ribič, ki je že pred začetkom sojenja sklenil dogovor s tožilstvom o priznanju krivde in bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Ko je bil zaslišan kot priča, je povedal, da se je s priznanjem želel le otresti pritiskov, saj tudi po njegovem prepričanju ni bilo nobenega oškodovanja občine.
