Zaradi tega v bolnišnicah administrativno prečiščujejo sezname čakajočih na zdravstvene storitve. Po besedah direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana imajo vsi bolniki, ki niso sposobni za poseg, svojega skrbnika oz. koordinatorja, ki je z njimi v rednem stiku. Ko bo bolnik sposoben za operacijo, ga bodo takoj prednostno uvrstili na operacijo. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci ministrstva za zdravje, imajo v Valdoltri zahvaljujoč čiščenju seznamov in enkratnem državnem programu skrajševanja čakalnih vrst že krajše čakalne dobe. Poleg tega se je po njegovih besedah stabiliziral priliv na čakalne sezname.
V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bilo v tej ortopedski bolnišnici od okoli 400 bolnikov, ki so na poseg čakali več kot 12 mesecev, kar 84 odstotkov oz. 340 bolnikov nesposobnih za poseg. So pa tudi pogosti primeri, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved, da bolniki nočejo operacije v decembru. V Splošni bolnišnici Jesenice je bilo po njenih besedah od 81 bolnikov, ki so jim ponudili poseg v dnevnem hospitalu, torej jim ne bi bilo treba prenočiti v bolnišnici po posegu, le sedem pripravljenih sprejeti poseg. Od 110 bolnikov, ki bi jih zaradi posega morali sprejeti v bolnišnico, pa jih je potrdilo udeležbo 25.
K administrativnemu prečiščevanju čakalnih vrst so pristopili tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer so po besedah strokovnega direktorja Milivoja Piletiča ustanovili administrativno telo. Administrativni delavci torej takoj, ko je bolnik napoten na operativni poseg, pregledajo njegovo dokumentacijo in preverijo, ali izpolnjuje pogoje za operacijo. Nekateri bolniki so sicer takoj pripravljeni za operativni poseg, spet drugi pa morajo pred tem opraviti še dodatne preglede in diagnostiko, kar se lahko zavleče.
Tako naj bi konec januarja skladno z novelo zakona o pacientovih pravicah imeli realne sezname čakajočih na zdravstvene storitve. Ob tem pa bo predvidoma tudi v prihodnjem letu zagotovljen denar za skrajševanje čakalnih vrst. O enkratnem državnem programu za skrajševanje čakalnih vrst, ki se je izvajal že v preteklih dveh letih, mora sicer še odločiti vlada, je povedala Medvedova na današnji novinarski konferenci.
Čakalne dobe za več storitev so se letos že skrajšale
V okviru letošnjega enkratnega programa bo po njenih besedah realiziranih za 19,7 milijona evrov zdravstvenih storitev. Do sedaj so v bolnišnicah opravili 5183 dodatnih posegov v vrednosti 12,1 milijona evrov. Lani je bilo v okviru tega programa opravljenih za 5,3 milijona storitev.
Na ta račun se je čakalna doba za koronografijo letos skrajšala za 43 odstotkov pri napotnici hitro in za 63 odstotkov pri napotnici redno. Za operacijo na stopalu se je skrajšala pri napotnici hitro za 18 odstotkov, za operacije kile za 15 odstotkov pri napotnici hitro, za operacije hrbtenice za 11 odstotkov pri napotnici hitro in 14 odstotkov pri napotnici redno. Pri endoprotezah kolena pa se je čakalna doba skrajšala za šest odstotkov pri napotnici hitro, kažejo podatki ministrstva za zdravje.
Ob tem je Medvedova opozorila, da so čakalne dobe večplasten problem, več je tudi vzrokov. Med drugim so razlogi starajoča se populacija, ki potrebuje več zdravstvenih storitev, večje napotovanje na sekundarni zdravstveni nivo (od leta 2007 do 2017 je na sekundarni nivo napotenih 30 odstotkov več bolnikov), pa tudi neprečiščeni čakalni seznami.
Danes se zaključuje tudi javna razprava pravilnika o naročanju in čakalnih seznamih, ki ureja način naročanja na zdravstvene storitve, obveščanje bolnikov, vodenje čakalnih seznamov in določajo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Po besedah Katarine Kralj z ministrstva za zdravje so doslej prejeli šest pripomb, ki so bolj kozmetične narave.
