Podatki o tem, koliko povsem užitne hrane na Otoku konča v smeteh in na smetiščih, so šokantni. Leta 2015 (zadnje leto, za katero obstajajo celoviti podatki) je na smetiščih končalo za trinajst milijard funtov hrane (več kot 14,7 milijarde evrov). Po ocenah poznavalcev so Otočani v letu 2015 vrgli v smeti 7,3 milijona ton hrane. Od tega je bilo 4,4 milijona ton še povsem užitne hrane.
Vsako gospodinjstvo odvrže 532 evrov
Kljub usklajenim prizadevanjem vseh sodelujočih v prehrambni verigi, da bi zmanjšali gore hrane, ki konča na smetiščih, je količina odvržene hrane iz leta v leto večja. Velja tudi za še povsem užitno hrano. Za primerjavo: leta 2012 so Britanci zavrgli 7 milijonov ton hrane, od tega 4,2 milijona ton užitne. Izračunali so, da je povprečno gospodinjstvo v letu 2015 zavrglo za 470 funtov (532 evrov) hrane, ki je bila še povsem užitna. Vsekakor je zanimivo, da se je količina zavržene hrane zmanjšala za 15 odstotkov v obdobju od leta 2007 do 2012, po tem letu pa se je spet začela zelo povečevati. Britanci so v teh petih letih, prvih petih letih po izbruhu globalne finančne krize, ki je na Otoku sprožila najhujšo povojno recesijo, ne samo kupovali manj hrane, ampak je tudi veliko manj metali proč (milijon ton manj na leto).
O grdem sadju in zelenjavi
Na morda najbolj naravnost idiotsko početje v živilski industriji opozarjata sadje in zelenjava, ki končata na smetiščih, ker domnevno nista dovolj »lepa«, da bi ju ponujali v trgovinah. Nekateri kritizirajo predvsem samopostrežne verige, ki naj bi zahtevale lepo sadje in zelenjavo, drugi pravijo, da se prilagajajo zahtevam potrošnikov.
Tu in tam se zgodi, da v trgovini konča tudi grdo sadje ali zelenjava. Kadar povpraševanje presega ponudbo. Britanska samopostrežna veriga Morrisons je novembra začela prodajati tudi »grda« granatna jabolka, resda po znižani ceni. Lepo granatno jabolko stane 89 centov, grdo pa 33. Povpraševanje po njih se je zelo povečalo zaradi »odkritja«, da so zelo zdrava, in ker jih je kuhar Jamie Oliver začel dodajati v solate, mesne jedi in sladice.
Datumska zmeda
Veliko povsem užitne hrane končna v smeteh tudi zaradi zavajajočih datumov na različni embalaži. Na britanski sta po navadi dva datuma: »use by« (porabiti do) in »best before« ali »best by« (uporabno najmanj do). Veliko Britancev ju pomeša. Datum, ki sledi napisu porabiti do, jim pove, do kdaj je varno jesti določeno živilo, da bi zaščitili potrošnike (in sebe) pred potencialno nevarnimi bakterijami, ki bi se pojavile v hrani po tem datumu. Datum, ki sledi besedam uporabno najmanj do, pa potrošnikom pove, do kdaj je živilo najboljše. Namenjeno je trgovcem kot merilo kakovosti. Zato so živila do tega datuma varna in povsem užitna. Agencija za kakovost hrane (Wrap) in ministrstvo za okolje, hrano in podeželje sta dala pobudo za poenostavitev datumskih napisov na embalaži. Svetujeta samo en datum – uporabno najmanj do. Napis porabiti do naj bi uporabili samo, kadar bi po določenem datumu določeno živilo lahko ogrozilo varnost potrošnikov.
Samopostrežna veriga East of England Co-op se je prva in do zdaj edina odločila, da bo sodelovala pri odpravljanju potrate užitne hrane tako, da bo živila z oznako uporabno najmanj do po tem dnevu prodajala po znižani enotni ceni, 10 penijev (nekaj več kot 11 centov). To so živila, kot so testenine, riž in čips, in živila v konzervah, ki bodo naprodaj še mesec dni po datumu, do katerega naj bi bili »najboljši«. Njihova ponudba ne velja za sveža in pokvarljiva živila, ki bodo še naprej imela napis z datumom: porabiti do. Za to potezo so se odločili po trimesečni poskusni prodaji v štirinajstih od svojih trgovin, v katerih so vso hrano, znižano na 10 penijev, prodali v nekaj urah. Teh živil ne morejo podariti dobrodelnim organizacijam, kot so banke hrane, ker te ne sprejemajo hrane, ki ji je potekel »normativni« rok uporabe. Veriga Co-op zagotavlja, da je pri tej ponudbi ne vodi zaslužek. Ocenjuje, da bodo z njo najmanj dve toni oziroma 50.000 živil na leto obvarovali pred tem, da bi končala na smetišču.
