Z božičnimi prazniki je tako, da so brez okrašenega drevesca kot rojstni dan brez torte. A ker smo vsi okoljsko ozaveščeni, se vsako leto poraja dvom – naravna ali umetna novoletna smreka. Kar pa je v resnici stvar debate. Če bi upoštevali le odtis toplogrednih plinov, bi sicer zmagalo naravno drevo. Pri britanski organizaciji Carbon Trust so izračunali, da dvometrska naravna smreka brez korenin v našem stanovanju proizvede od 3,5 do 16 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida, odvisno od tega, od kod je. A ker je na trgu vse manj slovenskih smrek, računajte na višjo količino toplogrednih plinov zaradi daljše poti potovanja. Največ božičnih dreves sicer posekajo v Skandinaviji in ta slovijo po svoji košatosti, tako da ob njih navadna slovenska smreka ne deluje ravno glamurozno.
Kar zadeva umetna božična drevesa, je toplogredni prispevek prav tako dvometrske smreke okoli 40 kilogramov ogljikovega dioksida. Zanka pa je v tem, da umetno jelko uporabljamo več let – povprečno celo več kot deset let – torej so kmalu, vsaj kar zadeva toplogredne pline, bolj »zelene« kot naravne smreke. Res pa je, da je manj okolju prijazna njihova reciklaža, ko se odločimo, da jih zavržemo. Mimogrede: umetnih smrek na zavržemo v zabojnike za embalažo, temveč jih moramo odpeljati v zbirni center. Naravne smreke lahko razrežemo in odvržemo v zabojnik za biološke odpadke.
Namesto smreke rožmarin ali pušpan
Dilemo lahko rešimo tako, da si za praznični okras ne izberemo ne naravne norveške jelke, ne kočevske smreke, ne plastičnega drevesca iz Kitajske. Raje okrasimo nekaj, kar nam tudi sicer raste v loncu. Pri tem ne mislimo fikusa, ampak rastlino, ki jo namensko gojimo kot nadomestek novoletne smreke. Resda ne bo tako visoka kot prva smreka, a kdo trdi, da je pomembno razkošno pretiravanje.
V resnici je kar nekaj rastlin, ki jih lahko uporabimo kot nadomestek smreke. Ob tem se seveda nemudoma spomnimo na ciprese. Te odlično uspevajo v loncih, zrastejo do zavidljive višine in so po obliki podobne smrekam. Sicer jo lahko imamo na balkonu ali terasi, v času praznikov pa jo prestavimo v sobo in okrasimo. Pomembno je le, da ne stoji v preveč toplem prostoru, saj bi lahko začela odganjati, kar bi zmotilo njen zimski počitek. Podobno kot ciprese lahko za novoletno drevesce gojimo tudi brin, le da ta raste izjemno počasi in bo do primerne višine prilezel šele po nekaj letih, je pa precej bolj trpežen kot cipresa. Izmed sredozemskih rastlin se za praznično okrasitev odlično obnese rožmarin. Tudi tega lahko načrtno gojimo nekaj let in ga obrezujemo tako, da dobiva stožčasto obliko. In tudi pri rožmarinu je treba paziti, da pozimi ni predolgo v topli sobi, saj bo začel odganjati tanke poganjke.
Zelo lepo se lahko oblikuje tudi pušpan in tudi ta lahko brez težav raste v loncu, res pa je, da podobno kot brin raste precej počasi. Problem s pušpanom je tudi v tem, da se je v zadnjem času pri nas močno razpasla pušpanova vešča. Tako se lahko zgodi, da nam bodo škodljivci poleti uničili božično drevesce.
Božična drevesca so lahko tudi sobne rastline. Pri tem je seveda na prvem mestu sobna smreka (Araucaria heterophylla), ki izhaja z južnopacifiškega otoka Norfolk in je sicer za gojenje malce občutljiva. Najbolj ji škoduje zaradi centralne kurjave izsušen zrak, zaradi česar lahko odvrže iglice. In zakaj božično drevo ne bi bila palma? Za to je najprimernejša palmovka sorte Adonidia merrillii, ki je nizke v rasti, a bogata z vejami in jo prav zato imenujejo tudi božična palma.
