»Ukrepi so se obrestovali,« je dejal Zvezdan Božič, regijski poveljnik civilne zaščite za južno Primorsko. Močan veter, ki je v Bovcu pihal celo s sunki več kot 100 kilometrov na uro, je nekaj škode povzročil z lomljenjem dreves in odkrivanjem streh na Idrijskem, Cerkljanskem in Bovškem. Ob reki Vipavi je noč kljub strahu minila mirno, Soča pa vseh svojih zob na koncu ni pokazala.
»Stanje je obvladljivo,« je ob pogledu na deročo Vipavo opoldne dejal poveljnik renškega občinskega štaba civilne zaščite Rajko Lasič. Deset najbolj izpostavljenih hiš je bilo na suhem in tudi kasnejši vnovični dvig gladine jim je prizanesel. Nekoliko nižje je v Mirnu svojo inovacijo – obrambo proti poplavam – testiral slovenski oblikovalec Oskar Kogoj. Na vrata je namestil gumijaste podloge, nanje lesene plošče in vse skupaj močno privil na kamnite okvire vrat. »To je povsem naša, domača obramba, za kaj več bo morala poskrbeti država,« je dejal. Je eden najbližjih sosedov reke Vipave in v svojem ateljeju pokaže rob mize, do kamor mu je pred šestimi leti segla voda. Tokrat jo je črpal le iz kleti. Po velikih poplavah leta 2011 je država sicer sanirala strugo Vipave, a Kogoj meni, da so se stvari lotili nepremišljeno. »Res ima Vipava večji pretok, a kaj ko je znova problem čiščenje. Problem ni rešen,« pove in izpostavi ključen problem: opuščanje kmetijstva in s tem zaraščanje vodotokov v Vipavski dolini.
Njegov sosed Aleš Frančeškin je iz prostorov čistil vodo. Minulo noč jim je namreč Vipava kot že ničkolikokrat prestopila prag. Predstavnica zavarovalnice si je ogledovala škodo, sam pa dodal, da imajo takšni dogodki vendarle tudi svetlo plat. »Spravijo nas iz hiš, modrujemo ob pogledu na vodo, potem pa skupaj čistimo,« se je posmejal z metlo v roki.
