Vnedavni anketi javnega mnenja je več kot polovica vprašanih menila, da so begunci hud oziroma zelo hud slovenski problem. S sociološkega vidika je ta rezultat zelo zanimiv: kako lahko debela polovica ljudi prepoznava resno težavo v nečem, česar praktično ni, saj imamo beguncev tako malo, da jih razen neposredne okolice njihovih bivališč velika večina v živo še nikoli v življenju ni videla? Odgovor je žal preprost: ljudje celo v času, ko se da veliko večino stvari preveriti, še vedno množično verjamejo v pravljice o zlih Tujcih, ki jih širijo desne stranke, predvsem SDS. Ljudje imajo radi še tako neverjetne neumnosti, če jim te pomagajo verjeti, da so sami del nečesa boljšega, del skupnosti dobrih, poštenih in pametnih ljudi. In to jim ponuja nacionalizem: po neki popreproščeni logiki nas prepričuje, da so drugi manjvredni, mi pa dobri, pošteni, pametni. Prav tem je nacionalizem klavrno neumen: kako za vraga drugi ne priznajo, da smo mi boljši? In ker je nacionalizmov zelo veliko, so v permanentni absurdni vojni, kdo je »boljši«. Slovenski nacionalist je za vse druge nacionaliste manjvreden, smet, tako kot so zanj vsi drugi smet. Kar pripelje do paradoksalne situacije: ravno v sovraštvu do drugih so vsi nacionalisti sveta popolnoma enaki. In kot taki so globalni TNT.
Osnovna prehrana nacionalizma je namreč sovraštvo do vseh, ki niso rasno, kulturno, nazorsko, spolno »čisti«, »isti«, zato tudi znotraj naroda ves čas išč...