Po jesenski javni razpravi o osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK) za obdobje naslednjih osmih let so zainteresirani kulturniki ministrstvu za kulturo poslali svoje predloge za popravke in dopolnila predloga. Toda glasu z ministrstva od takrat ni bilo; to jih zdaj skrbi, saj naj bi NPK v veljavo stopil že 1. januarja 2018.
Izločeni iz razprave
Zato je včeraj pet reprezentativnih združenj s področja kulture, ki povezujejo tako nevladnike kot javne zavode, podalo skupno javno izjavo: osnutek novega NPK je nekonsistenten in vsebinsko nedorečen, težo operativnih ukrepov pa prelaga na štiriletni akcijski načrt, ki ga najprej v osnutku sploh ni bilo. Najhuje pa je, da se združenja počutijo izločena iz razprave, za kar je poskrbela lanska sprememba 10. člena krovnega zakona, ki takšno »izključitev« omogoča. Vlada mora zato po njihovem ta člen spet spremeniti, da bodo lahko soodločali o svojih usodah, zahtevajo pa tudi, da se postopek sprejemanja nacionalnega programa ustavi. »Bolje je biti leto dni brez NPK, kot da se sprejme tak dokument,« je prepričan Uroš Korenčan, predsednik kolegija direktorjev slovenskih gledališč. »Skrbi nas, da bo vlada pod pretvezo časovne stiske na hitro sprejela tako NPK kot akcijski načrt. Toda osnutek ni le slabo pripravljen, temveč je tudi škodljiv, saj ne nazadnje kulturi zmanjšuje programska sredstva.«
Molk ministrstva je zmotil tudi Skupnost muzejev Slovenije; dobili so sicer splošen odgovor, iz katerega pa ni bilo razvidno, ali so njihove predloge upoštevali. Predsednica skupnosti Aleksandra Berberih Slana pravi: »Na temo muzejev, ki skrbijo za premično dediščino, je bil govor le o digitalizaciji, spregledali pa so še vrsto pomembnih področij, za katere skrbimo, kot je recimo izobraževalna vloga muzejev – in to prav v času, ko smo vstopili v leto evropske kulturne dediščine.« Bojazen, da jih ne bodo slišali, izvira že iz dejstva, da se na ministrstvu že dolgo neuspešno pripravlja tudi predlog zakona o muzejih, ki ga še vedno nimamo.
Želijo povratno informacijo
Tudi Vesna Horžen iz Združenja splošnih knjižnic Slovenije meni, da si zaslužijo odziv z ministrstva, saj so »skrbno prebrali predlog, aktivno sodelovali v razpravi, pripravili veliko pripomb in zdaj želimo povratno informacijo, kaj od tega so upoštevali«. Pri združenju nevladnikov Asociacija, ki je na ministrstvo pošiljalo številne predloge že pred javno razpravo, ravno tako ne vedo, koliko so bili slišani. Ne strinjajo se recimo s predlogom ministrstva, da bi načrtovana nova Agencija za umetnost reševala probleme s področja nevladnih organizacij, ker ni bila opravljena nobena ustrezna raziskava.
Predsednica Asociacije Jadranka Plut je še poudarila, da je bila problematična že sama procedura pred javno razpravo, saj bi moralo ministrstvo najprej ponuditi evalvacijo »starega« oziroma še aktualnega NPK, pa tega ni storilo. Kaj se skriva v končni verziji NPK in kdaj ga namerava vlada sprejeti, ne ve torej nihče, niti nacionalni svet za kulturo, na kar Plutova opozarja tudi kot članica sveta. Pod skupno izjavo za javnost se je podpisalo tudi Društvo slovenskih pisateljev.
