Slovenke so po Nemčiji 1997 (18. mesto), Italiji 2001 (9.), Hrvaški 2003 (8.) in Rusiji 2005 (14. mesto) na svoje peto SP v Nemčijo odpotovale prisilno pomlajene. Zaradi poškodb in (ne)upravičenih odpovedi selektor Uroš Bregar ni mogel računati na kopico nosilk igre, ki jih je bilo vsaj za manjši telefonski imenik: Miša Marinček, Sergeja Stefanišin, Maja Šon Užmah, Nina Jeriček, Tamara Mavsar, Barbara Lazović, Lea Kranjc, Lara Hrnčič, Katja Čerenjak, Polona Barič… V Nemčijo je odpeljal precej zdesetkano, mlado in neizkušeno ekipo, ki je bila s povprečno starostjo 23 let in tri mesece skupaj z Angolo in Južno Korejo najmlajša med vsemi 24 reprezentancami na SP 2017.
Šest tekem prevelik zalogaj
Kljub slabi popotnici so si Slovenke teoretično že po treh tekmah v Trieru zagotovile napredovanje v osmino finala, prav uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc na svetu pa je bil tudi njihov osnovni cilj. Po treh zmagah (Francija, Angola, Paragvaj) in samo enem porazu (Romunija) v skupini A v Trieru je Bregarjeva četa z visokima porazoma na zadnji preizkušnji v skupinskem delu proti Španiji (26:33) in osmini finala proti Švedski (21:33) vsaj malce pokvarila dober umetniški vtis, toda že pred tekmama je bilo jasno, da bi za vsaj en skalp velesil Slovenija potrebovala manjši čudež.
»Za mlado in neizkušeno reprezentanco je bilo tekmovanje zelo dolgo in naporno, kar šest tekem v devetih dneh pa enostavno prevelik zalogaj,« je po nedeljskem slovesu od Nemčije dejal selektor Uroš Bregar. Ljubljančan je priznal, da Slovenke v osmini finala niti slučajno niso bile konkurenčne Švedski, vseeno pa je bil zadovoljen s predstavami v Nemčiji: »Že z uvrstitvijo na SP po dolgih dvanajstih letih smo naredili velik korak. Po žrebu skupin smo se vsi prijeli za glavo, a se nismo ustrašili izziva. Tudi na samem tekmovanju smo storili velik korak naprej. Na zadnjih dveh tekmah se nam je poznala tudi krajša klop in preobremenjenost nekaterih nosilk igre. Kljub vsemu sem na moje igralke in njihove predstave v Nemčiji zelo ponosen, vesel pa sem tudi odziva v domovini, kjer smo povzročili majhno rokometno evforijo.«
Osmerica z manj kot 10 nastopi
Slovenija se je v dveh letih dvakrat prebila na veliko tekmovanje (EP 2016 na Švedskem, SP 2017 v Nemčiji), zdaj pa jo čaka nadaljevanje kvalifikacij za EP 2018 v Franciji. Sedanja generacija, okrepljena z nekaterimi trenutno odsotnimi igralkami, naj bi dokončno dozorela do nastopa na EP 2022, ki ga bo Slovenija organizirala skupaj z Makedonijo in Črno goro. Glede na to, da je imela slovenska šestnajsterica pred začetkom SP v povprečju le 24 reprezentančnih nastopov (kar osem igralk oziroma polovica celo manj kot deset), je jasno, kakšen potencial se skriva v njej.
»V naši reprezentanci je le Neli Irman stara več kot 30 let, kar osem igralk pa od 19 do 21 let. Moja naloga in naloga vseh klubskih trenerjev v Sloveniji je, da poskušamo še razširiti igralski kader in najti ustrezne zamenjave. Glede na skromno rokometno bazo je pred nami zelo težka naloga. Pred dnevi sva s sodelavcem Borisom Čukom preštela število članskih igralk na prvoligaški sceni in upoštevala njihovo polnoletnost. Prišla sva do številke 150, tako da smo – glede na dosežke na letošnjem svetovnem prvenstvu – pravi fenomen,« meni Bregar, dokončna uvrstitev Slovenije na letošnjem SP pa bo uradno znana (določena) po koncu vseh dvobojev osmine finala.
