Minuli četrtek okrog ene ure popoldne se je v uredništvu revije Reporter oglasil zasebni detektiv in prinesel sklep sodišča, začasno odredbo, ki je zahtevala umik določenih informacij v članku, ki naj bi izšel naslednji dan v Reporter Magazinu. Okrog šestih popoldne se je v uredništvu uglasil še sodni vročevalec z isto začasno odredbo. »Prvi je bil zasebni detektiv Sama in Ize Login, drugi pa s sodišča,« razlaga Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja in Reporter Magazina. Slednji bi moral v nakladi 10.000 izvodov iziti minuli petek. »Zadevo smo ustavili v tiskarni in tik pred distribucijo,« je dodal Šurla. V primeru kršitve začasne odredbe jim je sodišče zagrozilo s 100.000 evri kazni, ki lahko, če se ponavlja, naraste na milijon evrov.
Kaj bi bilo lahko sporno?
Ljubljansko okrajno sodišče je podjetju Reporter Media, izdajatelju Reporter Magazina, z začasno odredbo preprečilo objavo določenih podatkov o Izi in Samu Loginu, najbogatejših Slovencih, ki sta javnosti postala znana z razvojem in letošnjo prodajo podjetja Outfit7.
Začasna odredba ni javna (saj vsebuje prav tiste informacije, katerih objavo v Reporter Magazinu je preprečilo sodišče), po besedah Šurle pa naj bi bili sporni podatki o njunem zasebnem družinskem življenju, o osebni družinski zgodovini, o prejšnjih imenih in priimkih ter o tem, zakaj sta jih spremenila, nameravali pa so objaviti tudi fotografije iz družinskih albumov, otroških let, s počitnic… »Izo Login smo pred tem prosili za intervju, ki ga je zavrnila, nato pa smo ji poslali vprašanja. Nanje ni odgovorila, na podlagi teh vprašanj pa je prek sodišča dosegla začasno odredbo,« razlaga Šurla. »Sodišče je na podlagi vprašanj torej presodilo, da bi z objavo določenih podatkov nedopustno posegli v njeno zasebnost,« vsebino odredbe povzema Šurla. Pooblaščenec Reporterja se bo nanjo odzval najkasneje do petka, a ugovor ne zadrži izvršbe. »Članek kljub temu moramo objaviti, saj si neobjave ne moremo privoščiti že zaradi oglaševalcev. Moramo pa upoštevati odredbo in umakniti določene informacije,« pravi Šurla.
Tehtanje med svobodo izražanja in posegom v zasebnost
Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka, danes pa odvetnica in strokovnjakinja za človekove pravice in medijsko pravo, poudarja, da sodišče v takih primerih tehta med svobodo izražanja in nedopustnim posegom v zasebnost ter nepopravljivo škodo, ki bi ob tem nastala. »Pri tem ne gre za poslovno škodo, kajti ta je popravljiva. Sklepam, da so bile besede v vprašanjih tako močne, da so nakazovale zelo grob poseg v zasebnost, saj je sodišče moralo ukrep seveda argumentirati,« razlaga. Začasni odredbi mora v 30 dneh slediti tožba zaradi kršitve posega v človekove pravice.
Nazadnje je sodišče z začasno odredbo denimo prepovedalo objavo določenih informacij o koroških dečkih, saj gre za otroka, ki se ne moreta braniti sama. Prepoved objave določenih informacij je z začasno odredbo dosegel tudi poslovnež Tomaž Lovše. »Ob Reporterjevem primeru se pojavlja sicer realna bojazen, da sodišče natika nagobčnike medijem. Toda treba se je zavedati, da svoboda izražanja ni absolutna, da tisto, kar je zanimivo za objavo, ni vselej v javnem interesu, in sodišče je edino, ki lahko postavi mejo,« opozarja Pirc-Musarjeva.
Zaščita zasebnosti do absurda
»Nedopusten poseg v zasebnost je v zadnjih letih postal nekakšna mantra raznih organov, komisij, sodišč. Zaščito zasebnosti smo pripeljali do absurda, a zaradi takih in drugačnih odredb naša zasebnost ni nič bolj zaščitena,« pa zadevo komentira Marko Milosavljević, profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede. »V primeru Reporterja gre za radikalen ukrep in, kar je še bolj skrb zbujajoče, sodišče mora ravnati enako v primeru vseh posameznikov in na podlagi sodne prakse. Bo torej zdaj lahko vsak posameznik dosegel prepoved objave članka? Tega si ne predstavljam,« dodaja.
Ker odredba ni javna, tudi ni jasno, kateri element članka je bil sporen: so bile to fotografije iz otroštva? So bile te sporne zaradi zakoncev Login ali morda zaradi drugih družinskih članov ali otrok? So bili sporni drugi podatki? »Nedvomno pa sta Loginova javni osebnosti. To je zanju oteževalna okoliščina, olajševalna pa to, kar prikazujejo fotografije. Ključno vprašanje je, ali gre resnično za sorazmeren ukrep; bi objava članka Loginovima povzročila nepopravljivo škodo?« razmišlja Milosavljević.
