Miklošičev park je nastal sočasno z gradnjo sodne palače ob današnji Tavčarjevi ulici. Načrt zanj je izdelal Maks Fabiani, a se njegova oblika parka, ki ga je zasadil češki vrtnar Vaclav Hejnic, ni ohranila. Takrat so ob poteh rasle lipe, pušpani in vrtnice. Park je bil tedaj posvečen komu drugemu kot avstrijskemu cesarju, v njem je od leta 1908 stal tudi kip Franca Jožefa, ki ga je izdelal kipar Svitoslav Peruzzi.
Trg so neformalno imenovali kar Sodnijski trg, ker je mimo tekla Sodnijska ulica in je bil pred sodnijo. Čez dve leti so trg končno uradno poimenovali. Sprva so hoteli, da bi se imenoval Narodnega preporoda trg, a so se vendarle odločili za ponosno ime Slovenski trg. To ime je park nosil le devet let.
Nova država, novo ime
Po nastanku Kraljevine Jugoslavije se je seveda nemudoma pojavila pobuda, da bi trg preimenovali in s tem proslavili novo državo. Na županov predlog so ga leta 1918 preimenovali po rojstnem dnevu nove kraljevine v Trg 1. decembra, kakor je predlagal znameniti ljubljanski zdravnik in eden od ustanoviteljev hotela Union Vinko Gregorčič.
Na trgu naj bi namesto Franca Jožefa, ki so ga seveda odstavili, postavili Krekov spomenik in ga kasneje celo preimenovali v Krekov trg. A so mestni svetniki, ko so se resneje lotili brisanja uličnih imen avstroogrskih veljakov, izvedli anketo in se odločili, da trg raje poimenujejo Kralja Petra trg, kakor so mu nadeli ime leta 1919.
Od partizanskega vojskovodje do slovenskega jezikoslovca
Potem so v mesto prišli Italijani. Niso veliko čakali in so takoj z odlokom preimenovali vse ulice, ki so nosile imena po jugoslovanskih kraljih. Kralja Petra trg je leta 1941 postal Rimski trg. Po vojni je bilo to ime spet na seznamu najhitreje spremenjenih uličnih imen, saj je ljudska oblast že v začetku leta 1946 po hitrem postopku zamenjala vsa imena ulic, ki so jih poimenovali Italijani. Rimski trg se je spremenil v Dapčevičev trg po Petru Peku Dapčeviću, legendarnem črnogorskem partizanu, vojskovodji, ki je sodeloval v najbolj odmevnih partizanskih bitkah – na Neretvi, na Sutjeski in pri osvoboditvi Beograda.
Menda so ob osvoboditvi Beograda po ulicah prepevali: »Črna Gora je rodila Peka, da bi Beograd osvobodil.« Bil je resna partizanska zvezda, generalpolkovnik, odlikovan z vsemi mogočimi odlikovanji in nazivi, postaven in čeden. Toda čeprav je bil celo načelnik generalštaba JLA, je padel v nemilost, ko se je poročil z precej mlajšo igralko brez revolucionarne preteklosti, prijateljeval z disidentom Milovanom Đilasom in za nameček imel brata, ki je v času informbiroja podpiral Stalina. Dapčevića so odstranili tako, da so ga poslali za veleposlanika v Grčijo, po njem imenovani ljubljanski park pa so leta 1952 preimenovali najprej v Marxov trg, čez šest let pa v Marxov park. Petar Dapčević je umrl leta 1999 in vse življenje je govoril, da mu je bil vedno zvest le pes, ki mu ga je podaril Tito.
Kakor koli – Ljubljana se je poslej hvalila z Marxovim trgom, ki ga je nekaj let sicer že imela pred vojno, saj so leta 1923 v Marxov trg poimenovali sedanji Novi trg. Ime Marxov park se je obdržalo do osamosvojitve in tedaj je bila to spet ena prvih preimenovanih ulic. Na srečo so leta 1937 na podstavek kipa Franca Jožefa nasadili spomenik Francu Miklošiču, ki je delo kiparja Tineta Kosa, tako da osamosvojitvena oblast ni veliko razmišljala in park poimenovala po največjem slovenskem jezikoslovcu Francu Miklošiču.
